Časzazemljo.si
E-mobilnost

Se približujemo točki, ko avtomobil ne bo več kraljeval na cesti?

Anja Kralj /16. 09. 2022 13.01

Nesreče in onesnaženje, ki ga povzročajo reke avtomobilov na cestah, terjajo vedno večji zdravstveni in okoljski davek. V časih, ko v večjih svetovnih mestih cveti javni promet in storitve sopotništva, se zdi, da časi magije avtomobila vedno bolj bledijo, piše Guardian.

Čakanje v pločevini v jutranjih konicah je vedno bolj nepriljubljeno. "Vsak dan se na naših cestah kuhajo podnebne spremembe, prihaja do prometnih nesreč, se prižigajo rdeče luči zaradi naraščajočih številk obolelih in vrstijo neprespane noči zaradi hrupa. Za vsemi temi škodljivimi posledicami se skriva motoriziran promet, ki znižuje kakovost življenja in povečuje tveganja za številne neljube učinke," ob evropskem tednu mobilnosti opozarjajo na Ministrstvu za infrastrukturo.  Pogosto slišimo, da sodoben slog življenja ni trajnosten. Izraz pomeni, da svoje potrebe zadovoljujemo na načine, ki dobesedno ogrožajo našo prihodnost in prihodnost naših potomcev. To še zlasti velja za promet, ki je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, vzrok podnebnih sprememb, telesnih poškodb in tudi smrti. Sprememba naših navad, povezanih z mobilnostjo, je tako rekoč življenjskega pomena, poudarjajo. 

Gneče in zastoji
Gneče in zastojiFOTO: Miro Majcen

Po svetu v prometnih nesrečah umre 1,3 milijona ljudi na leto 

Kaj namreč kaže statistika? Število smrtnih žrtev na slovenskih cestah se je lani glede na zadnjih pet let povišalo. Kot so sporočili z Agencije za varnost v prometu, je bilo v letu 2020 prav zaradi manj prometa na cestah kot posledice izbruha epidemije novega koronavirusa manj tudi prometnih nesreč, v lanskem letu pa te korelacije niso zasledili. Najbolj žalosten statistični kazalec prometne varnosti, torej 115 umrlih na naših cestah, je precej slabši kot predlani in kot zadnjih pet let, ko v povprečju beležimo manj kot 100 umrlih na cestah na leto. 

V ZDA vladni podatki kažejo, da prometne nesreče in njihovi učinki stanejo skoraj milijardo evrov na leto in da je med letoma 2000 in 2017 v prometnih nesrečah s smrtnim izidom umrlo več kot 624.000 ljudi. Na Kitajskem vsako leto v nesrečah umre 250.000 ljudi. 

Zaskrbljena je tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Prometne nesreče so osmi vzrok za smrti ljudi vseh starosti in vodilni razlog za smrti med mladimi od pet do 29 let, njihovo statistiko povzema britanski Guardian. Prometne nesreče na svetu terjajo vsaj 1,3 milijona življenj vsako leto, še vsaj od 20 do 50 milijonov ljudi pa trpi posledice prometnih nesreč. 

Ljubezenski odnos z avtomobili, ki ga imamo, pa tudi močno onesnažuje zrak, ki ga dihamo, in tako povečuje tveganje za številne bolezni. Kot razmišljajo pri Guardianu, imajo države morda v resnici le malo manevrskega prostora pri omejevanju rabe avtomobilov. Obstaja namreč konsenz, da moramo uporabo osebnih vozil, če želimo doseči podnebne zaveze in cilje, zmanjšati za vsaj 20 odstotkov do leta 2030. V večjih evropskih mestih, kot so Milano, Pariz, Hamburg in še številna druga evropska mesta, zdaj v velikem obsegu prepovedujejo promet v strogih centrih mesta in ta območja še širijo. Videti je, da ti ukrepi do neke mere že delujejo, tako so v Berlinu denimo sami prebivalci prosili mesto, da uveljavi največjo cono brez avtomobilov na svetu, pada denimo tudi število lastnikov avtomobilov v Londonu. 

V Sloveniji še ni prave alternative avtomobilom 

Na spletni strani, posvečeni evropskemu tednu mobilnosti, poudarjajo, da bi se vsemu temu lahko izognili s premišljeno uporabo trajnostne mobilnosti, ki odpira vrata učinkovitejšemu, bolj zdravemu in predvsem bolj poštenemu načinu premikanja. Evropski teden mobilnosti je vsakoletna priložnost, da spremenimo svoje potovalne navade. 

A v Sloveniji v resnici še vedno ni pravih rešitev, Slovenci večino poti opravimo z avtomobili, nekateri so zaradi slabih ali neobstoječih povezav v to prisiljeni. Lani so prebivalci Slovenije tako z avtomobili opravili večino poti (67 odstotkov), s kolesom ali peš 26 odstotkov, le tri odstotke poti pa z javnim prevozom, so pred letošnjim Evropskim tednom mobilnosti sporočili s statističnega urada. Prebivalci, ki so se na delo peljali z avtomobilom, bodisi kot vozniki bodisi kot sopotniki, največkrat niso uporabili javnega prevoza, ker bi za pot do službe porabili preveč časa (33 odstotkov), ali pa, ker javnega prevoza v času njihovega odhoda na delo oz. z dela ni (36 odstotkov).

Železniška postaja Ljubljana
Železniška postaja LjubljanaFOTO: Shutterstock

Tudi Zveza potrošnikov Slovenije je analizirala povezave javnega prevoza med vsemi regionalnimi središči v Sloveniji, ugotovili so, da v Sloveniji v resnici ni prave alternative avtomobilu. Kot so opozorili, pri tem lahko država zgradi ceste in parkirišča ter prebivalcem prepusti, da za prevoz poskrbijo sami, z osebnimi avtomobili. Problem takega pristopa je, da je zmogljivost prevoza po cesti tako omejena, da zelo kmalu pride do infarkta. Največje težave slovenskega javnega prevoza glede na njihovo analizo so številne, med njimi (ne)preprostost uporabe sistema javnega prevoza. 

V Sloveniji namreč, kot ugotavljajo, ni enotne informacijske spletne platforme. Sledi hitrost javnega prometa. Povprečna hitrost vožnje je majhna zaradi velike gostote postankov, skoraj vse linije ustavljajo povsod, ne glede na pomembnost postaje, ugotavljajo. Slovenski daljinski javni prevoz ima zelo nizko stopnjo pogostosti voženj. Problem so tudi neenakomerni intervali, poudarjajo pri ZPS. Ste zamudili vlak ob 15.20? Če imate srečo, ujamete naslednjega ob 15.25, če nimate sreče, naslednji odpelje ob 16.20, so ponazorili težave, s katerimi se soočajo uporabniki slovenskega javnega prevoza. Naslednji problem je akutno pomanjkanje večernih povezav. 

Ob koncih tedna in šolskih počitnicah se pogostost voženj na marsikateri liniji zmanjša. To dosti pove o tem, ali je sistem načrtovan kot avtomobilu konkurenčna storitev ali je načrtovan zgolj za tiste brez izbire, opozarjajo pri ZPS.  V naslednjih 30 letih bo skoraj 70 odstotkov ljudi živelo v urbanih območjih. Svetovno prebivalstvo naj bi se do leta 2100 povečalo še za tri milijarde in osebna vozila imajo v luči teh napovedi malo ekonomskega ali socialnega smisla, piše Guardian.  Aplikacije za skupno rabo vožnje, souporaba avtomobilov, e-kolesa in skuterji pospešujejo prihod dobe zatona avtomobilov, so prepričani. 

KOMENTARJI (12)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
HermanCof 08. 06. 2023 08.53
Anja, sedi 5! Lepo si prepisala agitprop od Guardiana, pridna!!! Za zacetek pa ena zelo lahka miselna telovadba: kaj pa ce se trend rasti prebivalstva ne bo nadaljeval kot „predvideva“ UN? Ker ze sedaj je pozitvni prirastek prebivalstva samo v podsaharski Afriki. Ze malce brskanja po internetu pokaze da bo bolj problematicen upad prebivalstva (vir: visualcapitalist dot com) Zdaj, ali je avtorica prelena, prebutasta, nima pojma ali pa ji sefi ne dovolijo novinarstva???
MiiH 17. 09. 2022 09.38
Kaj pa, če se zgodi, da bo čez čas ob množični uporabi samovozečih vozil in sprememb v lastništvu, suporabi ali celo najemu vozil hitrost znižana na 80 kmh na AC in cestah izven naselja za vse? Zaradi boljšega izkoristka energije oz. energentov, prometne varnosti, ekologije (hrup, pnevmatike in zavorni sistemi), pretočnosti v prometu, ...
devote 16. 09. 2022 21.20
Odgovor je enostavni NE.konec razprave. Placani pisuncki, next tema, please.
modelx 16. 09. 2022 20.54
ne bluzite bananazeleni. vaša zelena energija je svinjsko umazana. seveda, če tega ne vidiš in ne vohaš, potem tega ni?
testtest 16. 09. 2022 15.54
+7
Bogatini se vozijo v milijonskih ladjah in letalih, reveži bomo pa zgleda morali peč da ne bomo unesneževal. Banda
Lock out 16. 09. 2022 15.53
+5
Dol mi visi za vaše okoljske zaveze.
willhelmtell 16. 09. 2022 15.18
Banana republika!!!!
zurc 16. 09. 2022 15.00
+4
problem je v večini centralizacija,vsi za vse v ljubljano
deratizacija 16. 09. 2022 14.45
+3
Že leta ni bilo videti nobenega priklopnika na slovenskih avtocestah.
rdeči2020 16. 09. 2022 14.23
+7
ne filozofirat, povejte kako se bomo vozili, da bo za naravo vse ok...nimate rešitve, vse to okrog tega zelenja je eno samo nakladanje in leporečenje...
tech 16. 09. 2022 14.10
+2
"Se približujemo točki, ko avtomobil ne bo več kraljeval na cesti?" ne, še dolgo bo kraljeval na cesti, ker ni alternative. Lahko pa bi standardizirali tam do tri različna vozila (odvisno od uporabe), omejili maks. hitrost že v vozilu. Vsi proizvajalci bi morali proizvajat ista vozila. Tako da v nesreči bi lahko pobrali dol kose in jih uporabili pol v bilo katerem vozilu. In novosti bi lahko dodali v vozilu samo na toliko in toliko let. Ne vsako leto. S tem, da se lahko novosti dodajo tudi v že obstoječa vozila. Povdarek na modularnosti.
Zentrum 16. 09. 2022 14.10
+9
Pred tremi leti bi še nekoliko razmislil o kakšnem vlaku ali avtobusu. Danes pa se avtomobilu ne odpovem za nobeno ceno. Ne samo, da je javni prevoz zamuden, netočen, počasen, nefleksibilen in popolnoma neudoben v vseh pogledih, mi je ta vaš aroganten pristop "nadeni si masko/pokaži mi PCT pasoš ali pa pojdi peš" zabil še zadnji žebelj v krsto javnega prevoza. Ampak hej, vsaj potniki boste lahko varni pred apokalipsavirusom 21. stoletja.
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1073