Evropska mesta še vedno zaseda preveč vozil in premalo zelenih površin. A kljub temu se stvari v trajnostnostni mobilnosti in bolj zelenem načrtovanju mest nekoliko premikajo. Nevladna organizacija Clean Cities je sestavila aktualno lestvico mobilnostno najbolj prijaznih mest otrokom. Izpostavljajo hiter napredek Pariza, Londona in Bruslja. Tudi slovensko prestolnico so prepoznali kot svetilnik napredka v primerjavi s številnimi srednje- in vzhodnoevropskimi mesti.

Pariz je absolutni zmagovalec, dosegel je dramatičen napredek in postal najboljše mesto v Evropi za otroke, ki se lahko samostojno sprehajajo, kolesarijo in premikajo. To jim je zahvaljujoče obsežni, a razmeroma novi mreži zaščitenih kolesarskih stez, zmanjšanih omejitev hitrosti in nizkoemisijskih območij z nizkim ali prepovedanim prometom v bližini šol, naštevajo.

Sledijo Amsterdam, Antwerpen, Bruselj, Lyon in Helsinki. Gre za zanimivo mešanico dolgoletnih pionirjev zelene urbane mobilnosti in hitro napredujočih novincev. Mesta južne, srednje in vzhodne Evrope so se večinoma znašle na dnu lestvice, čeprav so Wrocaw, Ljubljana in Varšava  v raziskavi pohvaljeni kot svetilniki napredka, so sporočili.  

Eno izmed meril v raziskavi so omejitve hitrosti v mestih na 30 km/h, ki zmanjšujejo onesnaževanje in prometne nesreče, ki jo podpirajo WHO, OECD in Evropski svet za varnost v prometu. Pariz omejuje hitrost na skoraj vseh svojih cestah (89 %), bolj kot katero koli drugo mesto na lestvici , sledita mu Bruselj in Lyon.

Ljubljana kot primer uspeha v regiji: bolj trajnostnostni pristopi urbanega načrtovanja

Ljubljana se je na lestvici mest odrezala relativno dobro zaradi uvajanja ukrepov povezanih z omejevanjem hitrosti na številnih območjih, kar povečuje varnost otrok in pešcev in širjenja kolesarske infrastrukture, kar omogoča boljšo dostopnost mladim. Izpostavljene so tudi politike, ki kažejo na zavedanje pomena otrokom prijaznega javnega prostora, kar je v skladu z bolj trajnostnimi pristopi urbanega načrtovanja, pojasnjuje Nela Halilović iz Inštituta za politike prostora.  Na vseh lestvicah, ki jih poročilo izpostavlja, je Ljubljana zasedla med 20. in 23. mestom od 27 obravnavanih mest, nekoliko bolje se je odrezala na področju varne kolesarske infrastrukture, in sicer se je uvrstila na 16. mesto. Kot je naštela, so k dobremu rezultatu meddrugim prispevali uvedba območij umirjenega prometa v bližini šol, investicije v kolesarsko infrastrukturo, zlasti ločene kolesarske steze, omejevanje prometa v mestnem središču. 

Katere izzive ima Ljubljana še vseeno pred seboj na tem področju?

V Ljubljani se pred šolami v jutranjih urah še vedno precej zgosti avtomobilski promet. To ni dobro za varnost, kakovost zraka in vzdušje pred šolami, ugotavljajo na Inštitutu za politike prostora. Starši otroke vozijo v šolo iz različnih razlogov, tudi na res kratkih razdaljah. Otroci pa si nasprotno bolj kot z avtom želijo potovati v šolo peš ali s kolesom. Kar 72% otrok je spomladi 2024 v anketi Kako hodimo v šolo? v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto izrazilo željo, da bi lahko aktivno potovali v šolo, samo 37% jih je poročalo, da tako že potujejo. Občine, in Ljubljana ni izjema, lahko veliko storijo zato, da kar največ otrokom omogočijo aktivno potovanje v šolo z umirjanjem in umikanjem tranzitnega prometa v okolici šol, poudarjajo.

Kaj bi se lahko naučili od drugih mest, ki so precej večja, pa imajo boljše rezultate na tem področju?

Ustvarjanje varnega, povezanega, funkcionalnega in kakovostnega omrežja peš poti v povezavi javnim prometom je, še posebno po pandemiji covid-19, postalo pomemben gradnik kakovosti bivanja za vse, izpostavljajo. "V okviru prizadevanj za zdravje in dobro počutje otrok in drugih pešcev ambiciozna mesta konstantno uvajajo ukrepe omejevanja avtomobilskega prometa brez sočasnega  uvajanja nasprotujočih ukrepov, ki spodbujajo rabo avtomobilov ter izboljšujejo kakovost javnega odprtega prostora. V tem smislu postajata standard dobre prakse urejanje mirnih šolskih okolišev z omejenim avtomobilskim tranzitnim prometom oz. uvajanje con brez avtomobilskega prometa v preddverjih in okolici šol," sklene Halilovićeva.