Letošnje leto bo po navedbah Mednarodne meteorološke agencije (WMO) postalo drugo ali tretje najtoplejše v zgodovini meritev. Na prvem mestu ostaja lansko leto, v katerem je povprečna globalna temperatura zraka prvič za več kot 1,5 stopinje presegla predindustrijsko raven.
V poročilu, objavljenem tik pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu, agencija opozarja tudi na rekordne višine koncentracij toplogrednih plinov, ki zadržujejo toploto v ozračju in oceanih.
"Razvoj dogodkov skupaj kaže, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanja na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja," je opozorila generalna direktorica WMO Celeste Saulo.
Cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje je ena izmed ključnih zavez pred desetletjem sprejeta pariškega sporazuma. Čeprav je Saulo trenutno situacijo opisala kot obupno, pa je obenem opozorila, da ugotovitve znanosti kažejo, da je še vedno povsem mogoč scenarij, da se temperature do konca stoletja znižajo nazaj na 1,5 stopinje Celzija.
"Vsako leto nad 1,5 stopinje bo škodovalo gospodarstvu, poglobilo neenakosti in povzročilo nepopravljivo škodo," pa je v poročilu posvaril generalni direktor ZN Antonio Guterres.
V luči tega je pozval k nujnosti ukrepanja v večjem obsegu in s pospešeno hitrostjo, da bodo prekoračitve čim krajše in varnejše ter da bodo temperature še pred koncem stoletja znižane pod 1,5 stopinje Celzija.
Po podatkih WMO so bila leta med 2015 in 2025 posamično najtoplejša od začetka izvajanja meritev in opazovanj pred 176 leti. Na samem vrhu pa prevladujejo leta 2023, 2024 in 2025. Povprečna temperatura blizu površja oz. dva metra nad tlemi je bila v prvih osmih mesecih letos za 1,42 stopinje Celzija nad povprečjem v predindustrijskem obdobju. Vpliv dviga temperature pa se je odrazil tudi v najnižje doslej zabeleženem obsegu arktičnega morskega ledu.
WMO je spomnila tudi na številne ekstremne dogodke v prvih osmih mesecih letošnjega leta, in sicer vse od uničujočih poplav do brutalne vročine in gozdnih požarov.
V tej luči je pozdravila dosežen napredek na področju zagotavljanja sistemov zgodnjega opozarjanja. Od leta 2015 se je sicer število držav, ki poročajo o uporabi teh sistemov, povečalo s 56 na 119. V preteklem letu so dostop do njih za pet odstotkov povečale tudi posledicam podnebnih sprememb močno izpostavljene majhne otoške države in najmanj razvite države sveta. Brez sistemov zgodnjega opozarjanja pa je še vedno 40 odstotkov držav sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV