WMO: Letošnje leto med najtoplejšimi v zgodovini meritev

Letošnje leto bo po navedbah Mednarodne meteorološke agencije (WMO) postalo drugo ali tretje najtoplejše v zgodovini meritev. Na prvem mestu ostaja lansko leto, v katerem je povprečna globalna temperatura zraka prvič za več kot 1,5 stopinje presegla predindustrijsko raven.

V poročilu, objavljenem tik pred začetkom podnebne konference ZN v Belemu, agencija opozarja tudi na rekordne višine koncentracij toplogrednih plinov, ki zadržujejo toploto v ozračju in oceanih.

"Razvoj dogodkov skupaj kaže, da bo v prihodnjih letih praktično nemogoče omejiti globalno segrevanja na 1,5 stopinje Celzija brez občasnega preseganja tega cilja," je opozorila generalna direktorica WMO Celeste Saulo.

Cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje je ena izmed ključnih zavez pred desetletjem sprejeta pariškega sporazuma. Čeprav je Saulo trenutno situacijo opisala kot obupno, pa je obenem opozorila, da ugotovitve znanosti kažejo, da je še vedno povsem mogoč scenarij, da se temperature do konca stoletja znižajo nazaj na 1,5 stopinje Celzija.

Po podatkih WMO so bila leta med 2015 in 2025 posamično najtoplejša od začetka izvajanja meritev in opazovanj pred 176 leti. Na samem vrhu pa prevladujejo leta 2023, 2024 in 2025. Povprečna temperatura blizu površja oz. dva metra nad tlemi je bila v prvih osmih mesecih letos za 1,42 stopinje Celzija nad povprečjem v predindustrijskem obdobju. Vpliv dviga temperature pa se je odrazil tudi v najnižje doslej zabeleženem obsegu arktičnega morskega ledu.

WMO je spomnila tudi na številne ekstremne dogodke v prvih osmih mesecih letošnjega leta, in sicer vse od uničujočih poplav do brutalne vročine in gozdnih požarov.

V tej luči je pozdravila dosežen napredek na področju zagotavljanja sistemov zgodnjega opozarjanja. Od leta 2015 se je sicer število držav, ki poročajo o uporabi teh sistemov, povečalo s 56 na 119. V preteklem letu so dostop do njih za pet odstotkov povečale tudi posledicam podnebnih sprememb močno izpostavljene majhne otoške države in najmanj razvite države sveta. Brez sistemov zgodnjega opozarjanja pa je še vedno 40 odstotkov držav sveta.

"Vsak delček stopinje višje pomeni več lakote, razseljevanja ljudi, gospodarskih izzivov ter izgubljenih življenj in ekosistemov," je poudaril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in dodal, da meja 1,5 stopinje predstavlja "rdečo črto za človeštvo". Po Guterresovih besedah je scenarij preseganja omejitve 1,5 stopinje Celzije do začetka 30. let 21. stoletja zaradi vztrajajoče odvisnosti človeštva od fosilnih goriv neizogiben.

Ob tem je spomnil, da se svet na podlagi trenutnih ukrepov približuje segrevanju planeta za 2,8 stopinje Celzija do konca stoletja. Ob odločnejšem ukrepanju držav pa je cilj iz pariškega sporazuma po njegovih besedah še vedno dosegljiv. "Če ukrepamo zdaj s pospešeno hitrostjo in v večjem obsegu, lahko prekoračitev skrajšamo in zmanjšamo na najmanjšo možno mejo ter zvišanje temperature pred koncem stoletja znižamo pod 1,5 stopinje," je bil jasen.

Ostro je kritiziral tudi poteze vlad, ki še naprej namenjajo enormne subvencije za fosilna goriva, pri čemer se po njegovem milijarde porabljajo za lobiranje, zavajanje javnosti in oviranje napredka.

Brazilski predsednik in gostitelj vrha voditeljev Luiz Inacio Lula da Silva je zbrane opozoril na pospešeno zapiranje okno za preprečitve katastrofalnih podnebnih sprememb, pri tem pa ostro kritiziral ekstremistične politike, ki si izmišljujejo lažne novice, da bi slavile volilne bitke, ter silijo prihodnje generacije v življenje na planetu, ki ga je globalno segrevanje za vedno spremenilo.

Kritičen je bil tudi do prevlade sebičnih kratkoročnih interesov nad dosego dolgoročnih rešitev za skupno dobro ter na okrnjenost globalnih podnebnih prizadevanj zaradi izgube medsebojnega nezaupanja med državami. "Zdaj je trenutek, da se soočimo z realnostjo in se odločimo, ali bomo imeli pogum in potrebno odločnost, da stvari spremenimo," je pozval.

Mednarodno javnost je v luči desete obletnice od podpisa pariškega sporazuma pozval, naj ne opusti svojih podnebnih ciljev. "COP30 bo COP resnice," je podčrtal.

Predsednik Demokratične republike Kongo Felix Tshisekedi pa je v nagovoru izpostavil problem nezadostne finančne pomoči revnejšim državam za spopadanje s podnebnimi spremembami in krepitvi krize neenakosti.

"Tisti, ki so najmanj prispevali k podnebnim spremembam, zdaj plačujejo najvišjo ceno. Financiranje medtem ostaja nezadostno, razdrobljeno in prepogosto slabo usmerjeno," je poudaril.

Britanski princ William pa je v Belemu podnebni vrh v Braziliji označil za "prelomni trenutek" za planet, ki zahteva pogum in predanost vseh narodov.

Med udeleženci današnjega vrha voditeljev, ki bo potekal še v petek, so tudi drugi voditelji držav, med drugim nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuelom Macronom in britanskim premier Keirom Starmerjem. Slovenijo zastopa podpredsednica vlade in zunanja ministrica Tanja Fajon.