'Vročinski valovi postajajo norma', Evropa še posebej ranljiva

Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so danes v luči trenutnega primeža visokih temperatur v Evropi sporočili iz Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Kot glavni razlog za krepitev vročinskih valov so izpostavili podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, je poročala STA.

Kot je na novinarski konferenci v Ženevi povedala predstavnica WMO Clare Nulis, je letošnja ekstremna vročina tako zgodaj poleti nekaj izjemnega, a hkrati ne "brez primere".

Po njenih besedah je ekstremna vročina, ki jo imenujejo tudi tihi ubijalec, pogosto spregledana v uradnih statistikah držav. "Pomembno je poudariti, da je vsaka smrt zaradi vročine nepotrebna: imamo znanje, orodja in lahko rešimo življenja," je dodala.  

Tokrat je za intenziven vročinski val kriva vročinska kupola, ki je nastala nad Evropo. Ta več dni zapored miruje nad nekim območjem in skrbi za dolgotrajne vročinske valove.

Vendar pa je, kot poroča Euronews, pod drobnogledom tudi obseg, v katerem globalno segrevanje, ki ga povzroča človek – zaradi desetletij onesnaževanja s fosilnimi gorivi – poslabšuje takšne epizode ekstremne vročine. Podnebne spremembe seveda niso edini razlog za vročinske valove, ti bi se zgodili v vsakem primeru. Vendar obstaja znanstveno soglasje, da globalno segrevanje povzroča pogostejše, intenzivnejše in dolgotrajnejše vročinske valove, kar ima lahko hude posledice za zdravje ljudi.

Raziskovalci pri organizaciji Carbon Brief so nedavno analizirali vse objavljene znanstvene študije, ki podrobno opisujejo, kako podnebne spremembe vplivajo na ekstremne vremenske razmere. Ta analiza je zajela 116 dogodkov, povezanih z vročino, v Evropi. Od tega so znanstveniki menili, da je bilo 110 (95 %) zaradi podnebnih sprememb hujših ali verjetnejših. Znanstveniki pri World Weather Attribution ocenjujejo, da so junijski vročinski valovi zaradi vpliva podnebnih sprememb približno desetkrat bolj verjetni v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Drugi pravijo, da so se atmosferski dogodki, ki povzročajo vročinske valove, od petdesetih let prejšnjega stoletja skoraj potrojili po moči in trajanju.

Evropski vročinski valovi so zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, potencialno do 2,5 C bolj vroči in suhi kot drugi podobni dogodki v zadnjih letih, kaže študija ClimaMetra. "Trenutno opažamo rekordni celinski vročinski val, ki je toplejši, kot bi bil sicer zaradi podnebnih sprememb. Ta vročinski val je izjemen iz treh razlogov: intenzivnost najvišjih temperatur, napovedanih na velikih območjih, geografski obseg tople anomalije in kako zgodaj je to v poletnem obdobju," je za Euronews pojasnila Samatha Burgess iz Copernicusa. Dodala je, da so obdobja ekstremne vročine izjemno zgodaj in pozno poleti vse pogostejša, kar podaljšuje čas v letu, ko obstaja tveganje za hud toplotni stres.

Evropa je še posebej ranljiva, saj se najhitreje segreva. Povprečne temperature se dvigujejo za približno 0,5 stopinje Celzija na desetletje v primerjavi z 0,2 stopinje Celzija na svetovni ravni. K temu hitremu segrevanju prispeva tudi bližina Arktike, ki je daleč najhitreje segrevajoči del planeta, zaradi česar je bolj ranljiva za vročinske valove. Od 30 najhujših vročinskih valov, ki so prizadeli Evropo med letoma 1950 in 2023, se jih je 23 zgodilo od leta 2000, kažejo podatki Evropskega regionalnega podnebnega centra Svetovne meteorološke organizacije (WMO), še piše Euronews.

"Zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek, ekstremna vročina postaja vse pogostejša in intenzivnejša. S tem se moramo naučiti živeti. Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti? Še več istega, celo slabše," pa je opozorila Clare Nulis.

Ekstremna vročina, kot smo že pisali, postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Po najbolj črnem podnebnem scenariju bi lahko, če ne bomo uspešno uvajali ukrepov prilagajanja, vsako leto zaradi ekstremne vročine umrlo 90.000 Evropejcev. V dneh, ko živo srebro narašča, se sprašujemo, koliko smo pravzaprav ogroženi zaradi vročine. In odgovor ni pomirjujoč. Pri nas se večinoma tveganj, ki jih prinaša vročina za zdravje ljudi, še ne zavedamo dovolj, nismo še ozavestili, kako hude so lahko posledice. Ranljive skupine so seveda bolj ogrožene. Vendar pa pri hujših ekstremih lahko skrbi vse, nevarno je lahko še posebej, če višjo vročinsko obremenitev vzamemo, kot da se nam ne more nič zgoditi, ker smo npr. mladi in zdravi, in nismo pazljivi na našo izpostavljenost, je za naš potral že posvarila Tjaša Pogačar iz Biotehniške fakultete.