Le sedem držav na svetu se je lahko v letu 2023 pohvalilo z zrakom, ki zadovoljuje smernice kakovosti zraka WHO, smo poročali. Znanstveniki so onesnaženje zraka označili za globalno zdravstveno katastrofo. Najmanj onesnažen zrak v skladu s smernicami WHO imajo v Avstraliji, Estoniji, na Finskem, Grenadi na Karibih, Islandiji, Mauritiusu in Novi Zelandiji. Slovenija je obarvana rumeno, kar pomeni, da onesnaževala v zraku do trikrat presegajo priporočene vrednosti.

Leta 2021 onesnaženost zraka povzročila 8,1 milijona smrti 

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2021 objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Strožje smernice sporočajo, da imajo onesnaževala v zraku škodljiv vpliv na zdravje že pri nižjih koncentracijah, kot so bile predpisane v trenutni zakonodaji. Posledično je Svetovna zdravstvena organizacija po sistematičnem pregledu zbranih dokazov prilagodila skoraj vse ravni ključnih onesnaževal zunanjega zraka. Znižala je ravni za delce PM10 in PM2,5, NO2, SO2 in CO ter opozorila, da je preseganje na novo določenih koncentracij povezano z velikim tveganjem za zdravje. Hkrati pa bi lahko spoštovanje novih smernic rešilo na milijone življenj. 

Poročilo, ki ga je objavil Inštitut za zdravstvene učinke (Health Effects Institute), neodvisna neprofitna raziskovalna organizacija s sedežem v ZDA, pa zdaj ugotavlja, da je onesnaženost zraka leta 2021 povzročila 8,1 milijona smrti po vsem svetu. Več milijonov ljudi pa živi s kroničnimi boleznimi, povezanimi z onesnaženim zrakom, kar močno obremenjuje tudi zdravstveni sistem, gospodarstvo in družbo, so sporočili iz Unicefa.  

Še posebej ogroženi otroci 

Poročilo, ki je bilo tokrat pripravljeno v sodelovanju z UNICEF, ugotavlja, da so otroci, mlajši od 5 let, še posebej ranljivi. Onesnažen zrak prispeva k prezgodnjim porodom, nizki porodni teži otrok, astmi in pogostejšim pljučnim boleznimi med otroki. Leta 2021 je bila izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana z več kot 700.000 smrtnimi primeri otrok, mlajših od 5 let, zaradi česar je za onesnažen zrak takoj za podhranjenostjo drugi vodilni dejavnik tveganja za smrt v tej starostni skupini. Osupljivih 500.000 teh smrti otrok je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih zaradi uporabe neprimernih goriv za kuhanje v zaprtih prostorih, večinoma v Afriki in Aziji, so ugotovili. 

Največji vplivi onesnaženega zraka na zdravje so vidni pri otrocih, saj so ti najbolj občutljivi. Vpliv onesnaženega zraka se lahko začne že v maternici, posledice pa lahko trajajo vse življenje. Otroci na primer vdihnejo več zraka na kilogram telesne mase in absorbirajo več onesnaževal kot odrasli, medtem ko se njihova pljuča, telo in možgani še razvijajo, pojasnjujejo. 

Izpostavljenost majhnih otrok onesnaženemu zraku je povezana s pljučnico, ki povzroči 1 od 5 smrti otrok po vsem svetu, in astmo, najpogostejšo kronično boleznijo dihal pri starejših otrocih. Neenakosti, povezane z vplivom onesnaženega zraka na zdravje otrok, so osupljive. Stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, povezana z onesnaženostjo zraka, je v Vzhodni, Zahodni, Srednji in Južni Afriki kar 100-krat višja kot v državah z visokimi dohodki, kažejo podatki. 

Uničujoči vplivi onesnaževal 

Najnovejše poročilo vsebuje podrobno analizo nedavno objavljenih podatkov iz študije globalnega bremena bolezni iz leta 2021 (Global Burden of Disease study 2021), ki potrjuje uničujoče vplive onesnaževal, kot so drobni trdni delci (PM2,5), onesnaženost zraka v gospodinjstvih, ozon (O3) in dušikov dioksid (NO2), na zdravje ljudi po vsem svetu. Poročilo vključuje podatke za več kot 200 držav in kaže, da skoraj vsak človek na svetu vsak dan vdihuje nezdravo raven onesnaženega zraka, kar ima daljnosežne negativne posledice na zdravje. 

Več kot 90 odstotkov smrti zaradi onesnaženega zraka – 7,8 milijona ljudi – je povezanih z onesnaženostjo z delci PM2,5. Ti drobni delci, katerih premer je manj kot 2,5 mikrometra, so tako majhni, da ostanejo v pljučih in lahko vstopijo v krvni obtok, prizadenejo številne organske sisteme in povečajo tveganje za nenalezljive bolezni pri odraslih – bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen, pljučnega raka in kronično obstruktivno pljučno bolezen. Poročilo ugotavlja, da je PM2,5 najbolj zanesljiv napovednik slabih zdravstvenih izidov po vsem svetu.

 Posledica izgorevanja fosilnih goriv 

Onesnaženost zraka z delci PM2,5 je posledica izgorevanja fosilnih goriv in biomase v sektorjih, kot so promet, stanovanjske soseske, elektrarne na premog in industrijske dejavnosti ter pri požarih v naravi. Te emisije ne vplivajo le na zdravje ljudi, temveč prispevajo tudi k toplogrednim plinom, ki segrevajo planet. Tako onesnažen zrak kot podnebne nevarnosti pa nesorazmerno bolj prizadenejo ravno najranljivejše prebivalce sveta.

Leta 2021 je dolgoročna izpostavljenost ozonu prispevala k približno 489.518 smrtnim primerom po vsem svetu. V tej številki je zajetih tudi 14.000 smrtnih primerov zaradi z ozonom povezane kronične obstruktivne pljučne bolezni v ZDA, kar je več kot v drugih razvitih državah. Ker se svet zaradi učinkov podnebnih sprememb še naprej segreva, lahko območja z visokimi ravnmi dušikovega dioksida pričakujejo višje ravni ozona, kar bo imelo še bolj negativne učinke na zdravje.

Letošnje poročilo prvič preučuje tudi ravni izpostavljenosti dušikovemu dioksidu in s tem povezane učinke na zdravje, vključno z vplivom na razvoj astme pri otrocih. Izpušni plini v prometu so glavni vir dušikovega dioksida, kar pomeni, da so gosto poseljena urbana območja, zlasti v razvitih državah, pogosto izpostavljena najvišjim stopnjam izpostavljenosti dušikovemu dioksidu in negativnim vplivom na zdravje, so zapisali pri Unicefu. 

Stanje lahko izboljšamo 

Poročilo prinaša tudi dobre novice. Od leta 2000 se je stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, zmanjšala za 53 odstotkov, predvsem zaradi prizadevanj za razširitev dostopa do čiste energije za kuhanje, pa tudi zaradi boljšega dostopa do zdravstvene oskrbe, hrane in večje ozaveščenosti o nevarnostih, ki jih prinaša izpostavljenost onesnaženemu zraku v gospodinjstvu.

Številne države, zlasti tiste z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka, se končno odločno spopadajo s problemom. Napori za izboljšanje kakovosti zraka v regijah, kot so Afrika, Latinska Amerika in Azija, z ukrepi, kot so namestitev omrežij za spremljanje onesnaženosti zraka, izvajanje strožjih politik za izboljšanje kakovosti zraka ali izravnava s prometom povezane onesnaženosti zraka s prehodom na hibridna ali električna vozila, imajo merljive učinke na onesnaženje in izboljšanje javnega zdravja, so še sporočili iz Unicefa.