Konec septembra so geografi opravili meritve slovenskih ledenikov. In te so skrb vzbujajoče. Kot je pojasnil vodja meritev Miha Pavšek iz inštituta Antona Melika ZRC SAZU, se oba slovenska ledenika še najprej krčita in tanjšata. 

Lani je Triglavski ledenik meril še 0,7 hektarja, kar je primerljivo s površino nogometnega igrišča. Kot je poudaril, pa je Triglavski ledenik letos razpadel na dva ledeniška kosa, ki skupaj merita še manj kot 0,2 hektarja. To pa je bolj kot z nogometnim igriščem primerljivo z dvema odbojkarskima igriščema. 

Slovenci lahko, kakšen je ledenik, okusimo še pod Skuto. Ta je, kot pojasnjuje Pavšek, še v enem kosu oziroma v obliki krpe ali zaplate. Njegova površina je enaka kot lani, meri 1,2 hektarja, se je pa ta ledenik močno stanjšal, opozarja Pavšek. Kaj so razlogi, da je ledenik pod Skuto v nekoliko boljšem stanju kot Triglavski? "Kot kaže, je odločilna za vztrajanje ledenika njegova senčna lega," meni Pavšek. Kot je pojasnil, je današnja površina ledenika pod Skuto okoli sedem mesecev na leto popolnoma v senci, površina Triglavskega pa le polovico tega časa.

Kot ponazori – če so na Triglavskem ledeniku lani prevrtali skozenj še 4,5 metra globoko, jih je letos tam pričakalo golo skalovje. A podoben proces se dogaja tudi drugod. Kot spomni Pavšek, o pet- do šestmetrskem stanjšanju ledenikov letos poročajo tudi iz Švice, prostornina tamkajšnjih ledenikov se je v zadnjih dveh letih namreč tam zmanjšala kar za deset odstotkov.  

Kje so razlogi, da Triglavski ledenik izginja pred našimi očmi?

Številke govorijo same zase. Kot pojasnjuje Pavšek, je 6,1 stopinje Celzija že drugo leto zapored rekordna povprečna temperatura talilne sezone po letu 1955. Kot dodaja, so med prvimi štirimi talilnimi sezonami prav vse iz zadnjih šestih let:  2018, 2019, 2022 in 2023. Med prvimi 13 od leta 1955 do 2023 pa vsa leta po letu 2000. 

Največ snega letos, snežna odeja je bila debela 445 centimetrov, je bilo šele sredi maja, nato pa je ta skopnel v vsega 35 dneh. Poletje je bilo zelo deževno, očitno pa so bile padavine toplejše, kar ne čudi, pravi Pavšek. V času avgustovskih poplav je bila temperatura morske vode v zahodnem Sredozemlju namreč  tudi za več kot 4 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem, spomni. Še en razlog za poslabšanje rezultatov je predhodna, torej lanska sezona, z zelo malo snega in enako temperaturo, ki pa je bila lani rezultat pogostih vročinskih valov, letos pa obdobnega nihanja temperatur z normalnimi in vročimi obdobji, razloži. Končni rezultat je v vsakem primeru krčenje in tanjšanje vseh pojavov, povezanih s snegom, sklene Pavšek.    

Ledeni ostanki naših nekdaj pravih ledenikov mahajo v slovo 

Ali lahko proces taljenja naših ledenikov še ustavimo? Pavšek glede tega ni optimističen, kot pravi, je to glede na potek v zadnjem desetletju oziroma dveh malo verjetno: "Tudi, če se ustavi, nov led še dolgo časa ne bo nastal, saj je pri nas za to potrebnih več let ali celo desetletij kot v nadmorskih višinah nad snežno mejo, ki je v Alpah že krepko nad 3000 metrov."

Kako dolgo bomo torej v Sloveniji  še lahko opazovali ledeniške ostanke? Kot meni Pavšek, pod Triglavom nekaj let, pod Skuto pa morda desetletje: "Glede na to, kaj vse delamo ljudje temu planetu oziroma bolje, česa ne, pa bi morali, bodo posledice podnebnih sprememb temu primerno bolj občutne. Med prvimi na seznamu za odstrel pa so tudi zadnji ledeni ostanki naših, nekdaj pravih ledenikov."