Presušeni svet: 'To ni sušno obdobje, to je globalna katastrofa'

Poročilo, ki ga povzema britanski Guardian, navaja, da suše po vsem svetu potiskajo na desetine milijonov ljudi v lakoto. Pomanjkanje vode ogroža pridelke, proizvodnjo energije in zdravje, so strnili avtorji. Poročilo, ki so ga objavili v organizaciji NMDC, Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji in Mednarodno zavezništvo za odpornost proti suši, je podrobno preučilo več kot deset držav v štirihregijah: Afriki, jugovzhodni Aziji, Latinski Ameriki in Sredozemlju. V Latinski Ameriki je suša povzročila močan padec gladine vode v Panamskem prekopu, kar je ustavilo ladijski promet in drastično zmanjšalo trgovino ter povečalo stroške. Promet se je med oktobrom 2023 in januarjem 2024 zmanjšal za več kot tretjino.

Do začetka leta 2024 je Maroko doživel šest zaporednih let suše, kar je povzročilo 57-odstotni primanjkljaj vode. V Španiji je 50-odstotni padec proizvodnje oljk zaradi pomanjkanja padavin povzročil podvojitev cen oljčnega olja, medtem ko je v Turčiji degradacija zemljišč ogrozila dezertifikacijo 88 % države, povpraševanje kmetijstva pa je izpraznilo vodonosnike. Zaradi prekomernega izkoriščanja vode so se odprle nevarne vrtače. To je le nekaj primerov, kako suša vpliva na življenje in okolje. 

Vplivi suše segajo daleč preko meja prizadetih držav. Poročilo namreč opozarja, da je suša ovirala proizvodne in dobavne verige ključnih poljščin, kot so riž, kava in sladkor. V letih 2023–2024 so sušne razmere na Tajskem in v Indiji povzročile pomanjkanje, zaradi česar se je cena sladkorja v ZDA zvišala za 9 %. 

Podnebna kriza se namreč stopnjuje. Razmere so se leta stopjevale, pojasnjujejo v poročilu. Šestina prebivalstva južne Afrike je avgusta lani potrebovala pomoč v hrani. V Zimbabveju se je lanski pridelek koruze v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 70 %.

Ti primeri so le začetek svetovne katastrofe, ki narašča, kaže poročilo. V regijah po vsem svetu suša in slabo upravljanje z vodo vodita do pomanjkanja, ki ogroža oskrbo s hrano, energijo in javno zdravje. Mark Svoboda,direktor ameriškega Nacionalnega centra za blaženje suše (NMDC) in soavtor poročila, je za Guardian dejal: To ni sušno obdobje. To je počasna globalna katastrofa, najhujša, kar sem jih kdaj videl.

30-dnevna površinska vodna bilanca kljub padavinam preteklega tedna za večino regij kaže, da so se vodnobilančni primanjkljaji povečali in sušne razmere zaostrile. Izjemno sušne razmere v površinskem sloju tal ostajajo na Koroškem, Notranjskem in v Ljubljani z okolico, ki se jim pridružujejo regije severozahodnega in jugovzhodnega dela države ter Pomurje. V preostalih regijah, na Goriškem, Obali ter v Podravju, so sušne razmere za eno stopnjo manj intenzivne in sicer zelo sušne. V državi do običajnih razmer primanjkuje med 50 in 170 mm padavin. V večini regij, kjer beležimo izjemno sušo, je glede na primerjalno obdobje 1991-2020 beležen največji vodnobilančni primanjkljaj v površinskem sloju tal za ta čas leta, je v zadnjem poročilu o suši v Sloveniji opozoril Arso.