BESEDA O ZEMLJI
Prepoved mini šamponov, vrečk za sadje in zelenjavo ... Bo pravočasna?
Poslanci Evropskega parlamenta so sprejeli nove ukrepe za bolj trajnostno embalažo in zmanjšanje količine odpadne embalaže v EU. Nekatere vrste plastične embalaže za enkratno uporabo bodo tako od 1. januarja 2030 prepovedane. To so embalaža za enkratno uporabo za nepredelano sveže sadje in zelenjavo, embalaža za hrano in pijačo, ki se pripravi in zaužije v kavarnah in restavracijah, embalaža za posamezne porcije (na primer za prelive, omake, smetano, sladkor), miniaturna embalaža za toaletne izdelke v hotelih in zelo lahke plastične nosilne vrečke(z debelino stene manj kot 15 mikronov), so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Manjkajo odločnejši ukrepi za menjavo embalaže za enkratno uporabo za embalažo za ponovno uporabo
Kot ocenjujejo v okoljski organizaciji Eko krog, bi si močno želeli, da bi te prepovedi veljale prej kot leta 2030: "Postopek nastajanja teh ukrepov je spremljalo do sedaj najintenzivnejše lobiranje industrije v zgodovini sprejemanja evropske zakonodaje in ne čudi, da so roki oddaljeni ter nekatere prvotno strožje zahteve v dogovorjenem besedilu močno okrnjene," menijo.
Nova pravila sicer pozdravljajo, a so nekoliko razočarani: "Pozdravljamo vsak napredek pri prizadevanjih za manjšo proizvodnjo in porabo plastike. Smo pa razočarani zaradi številnih izjem, ki so našle prostor v zadnji verziji in s tem razvodenele namen boja proti embalaži za enkratno uporabo. V potrjenem predpisu črtane skoraj vse določbe, ki so prvotno omejevale nepotrebno embalažo in predpisane cilje ponovne uporabe."
Kot poudarjajo, je z izjemami ostal odprt prostor za menjavo plastike za enkratno uporabo, kot je plastika, z drugimi materiali za enkratno uporabo, kot je papir. S tem je povezana industrija celuloze in papirja, ki neusmiljeno uničuje gozdove, opozarjajo.
Kot menijo, v dokumentu manjkajo predvsem odločnejši cilji in ukrepi za nadomeščanje embalaže za enkratno uporabo z embalažo za ponovno uporabo. Nova pravila sicer za embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač (razen za mleko, vino, aromatizirano vino in žgane pijače), transportno in prodajno embalažo ter skupinsko embalažo predvidevajo posebne cilje ponovne uporabe do leta 2030. A države članice lahko pod določenimi pogoji odobrijo petletno odstopanje od teh zahtev. Končni distributerji pijač in hrane za s seboj bodo morali potrošnikom ponuditi možnost, da uporabijo svojo posodo. Prizadevati si bodo morali tudi za to, da bodo do leta 2030 10 odstotkov izdelkov ponudili v embalaži za večkratno uporabo, so sporočili iz Bruslja.
Kot ocenjujejo v Eko krogu, evropska zakonodaja predpisuje minimalne skupne cilje in ukrepe ter ne preprečuje državam, da si zastavijo ambicioznejše cilje. Kot so sicer že večkrat poudarili, je eden izmed najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje odpadne embalaže kavcijski sistem: Kavcijski sistem je učinkovit način bistveno večjega obsega zbiranja in recikliranja več plastenk in pločevink. Zakonodaja EU zahteva, da jih od leta 2030 za recikliranje zberemo več kot 90 odstotkov plastenk, prepričani smo, da ga Slovenija z obstoječim sistemom ne bo izpolnila. Rumeni zabojniki ne preprečujejo smetenja v naravi, javnih površinah in uličnih smetnjakih ter ne zagotavljajo recikliranja plastenk v plastenke. Zdaj ima kavcijske sisteme že polovica držav EU. Nova uredba EU zahteva vzpostavitev kavcijskih sistemov tudi v ostalih državah, a je v končnem besedilu tudi tu prišlo do izjem. Uveljavljanje izjeme pa je vendarle kar zahtevno. Leta 2026 mora zbrati več kot 80 odstotkov plastenk ter v Bruselj poslati natančen načrt in časovnico, kako bo do leta 2029 dosegla 90 odstotkov. Poleg tega mora država, ki uveljavlja izjemo, 3 zaporedna koledarska leta dokazovati, da res zbira vsaj 90 odstotkov, sicer mora vzpostaviti kavcijski sistem. Prepričani so, da je kavcijski sistem tudi za Slovenijo neizogiben, so sklenili.
Kaj je še novega?
Pravila, o katerih sta se dogovorila Parlament in Svet, vključujejo cilje glede zmanjšanja količine embalaže (za 5 odstotkov do leta 2030, za 10 odstotkov do leta 2035 in za 15 odstotkov do leta 2040) ter od držav članic zahtevajo, da zmanjšajo zlasti količino odpadne plastične embalaže. Za zmanjšanje nepotrebne embalaže je bil za skupinsko embalažo, transportno embalažo in embalažo za elektronsko trgovanje določen delež praznega prostora, ki ne sme presegati 50 odstotkov. Proizvajalci in uvozniki pa bodo morali poskrbeti za čim manjšo maso in prostornino embalaže.
Besedilo vključuje tudi prepoved tako imenovanih večnih kemikalij (per- in polifluoroalkilnih snovi)nad določenimi mejnimi vrednostmi v embalaži, ki je v stiku z živili, saj želijo poslanke in poslanci preprečiti škodljive posledice za zdravje. V skladu z novimi pravili bo morala biti vsa embalaža (razen lahkega lesa, plute, tekstila, gume, keramike, porcelana in voska) primerna za recikliranje in izpolnjevati stroga merila. Ukrepi vključujejo tudi cilje glede minimalne vsebnosti recikliranih materialov v plastični embalaži in minimalne cilje recikliranja glede na težo odpadne embalaže. Do leta 2029 bo treba 90 odstotkov plastičnih in kovinskih posod za enkratno uporabo za pijačo (do tri litre) zbrati ločeno (prek kavcijskih sistemov ali drugih načinov, s katerimi bomo dosegli cilje zbiranja).
