Vsakoletno poročilo organizacije Christian Aid ugotavlja, da smo v Evropi leta 2024 zabeležili tri tri od desetih najdražjih nesreč. Med njimi so neurje Boris v srednji Evropi ter poplave, ki so pustošile v Španiji in Nemčiji, poroča Euronews. Kot poudarjajo, večina ocen temelji samo na zavarovanih izgubah, kar pomeni, da bodo resnični finančni stroški naravnih katastrof verjetno še višji, medtem ko v oceno pogosto niso vštete najhujše posledice takšnih nesreč – izgubljena človeška življenja, poudarjajo pri Christian Aid.  

V poročilu so izpostavili deset ekstremnih vremenskih dogodkov, ki niso povzročili dovolj velikih zavarovanih izgub, da bi se uvrstili med prvih deset, vendar so bili prav tako uničujoči in so prizadeli na milijone ljudi. V revnejših delih sveta, ki jih takšni dogodki pogostokrat najbolj zaznamujejo, namreč zavarovalniška škoda ni merodajno merilo. V revnejših državah namreč veliko ljudi nima zavarovanj, podatki pa so težje dostopni, izpostavlja organizacija, ki je pripravila poročilo. 

Najdražja podnebna katastrofa na svetu se je zgodila v ZDA

Poročilo ugotavlja, da so ZDA leta 2024 nosile največje breme najdražjih podnebnih nesreč, pri čemer je bil oktobrski orkan Milton na vrhu seznama kot največji posamični enkratni dogodek s 60 milijardami dolarjev (57,5 milijarde evrov) škode in 25 smrtnimi žrtvami.

Hurikan Helene, ki je septembra prizadel ZDA, Kubo in Mehiko, je bil naslednji s 55 milijardami dolarjev (53 milijard evrov) in 232 smrtnimi žrtvami.

ZDA je skozi vse leto prizadelo toliko dragih neviht, da so povzročile za več kot 60 milijard dolarjev (57,5 milijarde evrov) škode in ubile 88 ljudi. 

Hude podnebne katastrofe niso prizanesle nobenemu delu sveta, ugotavlja poročilo. Poplave na Kitajskem so tako povzročile za 15,6 milijarde dolarjev (15 milijard evrov) škode in odplavile 315 življenj.

Tajfun Yagi, ki je prizadel jugozahodno Azijo je zahteval več kot 800 življenj. Yagi je 2. septembra dosegel kopno na Filipinih, nato pa se je preselil v Laos, Mjanmar, Vietnam in Tajsko, kjer je sprožil zemeljske plazove in hudourniške poplave ter poškodoval na sto tisoče domov in kmetijskih zemljišč. 

Evropa je utrpela 3 od 10 najdražjih podnebnih nesreč na svetu

Evropa je utrpela tri od desetih najdražjih nesreč, neurje Boris v srednji Evropi ter poplave v Španiji in Nemčiji so skupaj stali 13,87 milijarde dolarjev oziroma kar 13,5 milijarde evrov. V dogodkih je umrlo 258 ljudi – kar 226 v oktobrskih poplavah v Valencii.

Podnebne katastrofe so revnejše države na papirju stale manj, a so bile enako uničujoče

Medtem ko se prvih deset  katastrof na seznamu osredotoča na finančne stroške – ki so običajno višji v bogatejših državah, ker imajo višjo vrednost nepremičnin in si lahko privoščijo zavarovanje – so nekateri najbolj uničujoči ekstremni vremenski dogodki leta 2024 prizadeli revnejše države. 

Mnoge od teh so tudi države, ki so bore malo prispevale k podnebni krizi in imajo tudi najmanj sredstev za ukrepanje.  Med njimi je bil ciklon Chido, ki je decembra opustošil otoke Mayotte in naj bi ubil več kot tisoč ljudi. Zaradi hude suše v Kolumbiji je reka Amazonka upadla za 90 odstotkov, kar je ogrozilo preživetje domorodnih ljudstev, ki so od nje odvisna za hrano in prevoz. Vročinski valovi so prizadeli 33 milijonov ljudi v Bangladešu, hkrati pa so poslabšali humanitarno krizo v Gazi.

Zahodno Afriko so prizadele grozljive poplave, ki so prizadele več kot 6,6 milijona ljudi v Nigeriji, Čadu in Nigru. V Južni Afriki je najhujša suša, kar jih pomnimo, prizadela več kot 14 milijonov ljudi v Zambiji, Malaviju, Namibiji in Zimbabveju, poudarjajo v poročilu. 

Profesorica Joanna Haigh z Imeprial College London za Euronews opozarja, da nas mora to poročilo strezniti, da si končno priznamo, da podnebnih sprememb ne moremo več prezreti in da bodo le še hujše, dokler se jim ne bomo odločneje zoperstavili: "Politiki, ki podcenjujejo nujnost ukrepanja proti podnebni krizi, samo škodujejo svojim ljudem in povzročajo nepopisno trpljenje po vsem svetu."