Onesnaževalska 'elita' povzroči več izpustov kot 66 odstotkov najrevnejših na svetu

Britanski Guardian je zadnjega pol leta sodeloval z institucijami, kot so neprofitna organizacija Oxfam, Stockholmski inštitut za okolje in drugimi podnebnimi strokovnjaki, ki so izdelali poglobljeno poročilo z naslovom 'Veliki ogljični razkorak'. V njem so preučili vzroke in posledice ogljične neenakosti in nesorazmernega vpliva na podnebje superbogatih posameznikov, ki so jih poimenovali 'onesnaževalska elita'. Poročilo prihaja pred COP28 v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi bila prav podnebna pravičnost ena izmed pomembnejših tem.

'Onesnaževalska elita' vodi naš planet do točke uničenja, svarijo ugotovitve najobsežnejše študije o globalni podnebni neenakosti doslej. Raziskovalci so namreč izračunali, da je najbogatejši odstotek človeštva odgovoren za več izpustov toplogrednih plinov kot najrevnejših 66 odstotkov, kar ima hude posledice za ranljive skupnosti in globalna prizadevanja v boju s podnebno krizo, poroča Guardian.

Najobsežnejša študija globalne podnebne neenakosti doslej 

Najobsežnejša študija globalne podnebne neenakosti, ki je bila kdaj opravljena doslej, tako kaže, da je ta elitna skupina, ki jo sestavlja 77 milijonov ljudi, vključno z milijarderji, milijonarji in tistimi s plačami več kot 140.000 dolarjev (128.000 evrov) na leto, predstavljala 16 odstotkov vseh emisij CO2 v letu 2019. To je dovolj, da povzroči več kot milijon smrti zaradi vročine, ugotavljajo v poročilu. 

V poročilu so izračunali tudi, da bi trajalo približno 1500 let, da bi nekdo v najrevnejših  99 odstotkih človeštva proizvedel toliko izpustov toplogrednih plinov, kot jih proizvedejo najbogatejši milijarderji v letu dni. V poročilu poudarjajo, da je to slaba novica za podnebje na več ravneh. Osupljivo visok ogljični odtis, ki ga povzročajo superjahte, zasebna letala, dvorci, poleti v vesolje, namreč kar 77-krat presega zgornjo raven, ki bi bila potrebna, da globalno segrevanje preseže 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo.  

In poročilo kaže žalostno realnost naše družbe. Medtem ko 1 odstotek najbogatejših živi podnebno neobremenjena in klimatizirana življenja, pa njihove emisije, ki so leta 2019 znašale 5,9 milijarde ton CO2, povzročajo neizmerno trpljenje najrevnejšim prebivalcem našega planeta. Izračunali so, da vsak milijon ton emisij ogljika povzroči približno 226 presežnih smrti po svetu, ki so povezane z ekstremnimi vremenskimi razmerami. Kot so izračunali, bi bile emisije, ki jih povzroči najbogatejši odstotek ljudi, dovolj, da v naslednjih desetletjih terjajo 1,3 milijona smrti, povezanih z vročino. Kot ugotavlja poročilo, zato nesorazmerno bolj trpijo ljudje, ki živijo v revščini, marginalizirane etnične skupnosti, migranti, ženske, tisti, ki delajo na prostem, in ranljive skupine bolnikov, ki so še posebej občutljive na ekstremne vremenske razmere. Te skupine imajo tudi manj možnosti, da bodo imele prihranke, zavarovanje ali socialno zaščito, zaradi česar so bolj ekonomsko in fizično ogroženi zaradi poplav, suše, vročinskih valov in gozdnih požarov, pojasnjujejo v poročilu. Ugotovitve Združenih narodov pa denimo kažejo, da je v državah v razvoju kar 91 odstotkov smrti povezanih z ekstremnimi vremenskimi razmerami.  

Je rešitev višja obdavčitev superbogatih? 

Oxfam tako poziva k uvedbi visokih davkov na premoženje superbogatih in podjetij, ki uporabljajo fosilna goriva. Na takšen način bi podprli najhuje prizadete, zmanjšali neenakost in financirali prehod na obnovljivo energijo, predlagajo. Kot so izračunali, bi lahko 60-odstotni davek na dohodke 1 odstotka najbogatejših prinesel 6,4 milijarde dolarjev (5,8 milijarde evrov) na leto in bi doprinesel k zmanjšanju izpustov za 695 milijonov ton, kar je več od odtisa Združenega kraljestva v letu 2019.