V letni primerjavi so se v 2020 najbolj (za 37,1 %) zmanjšale količine emisij CO, predvsem zaradi manj emisij v zračnem transportu. Količine emisij PFC so se zmanjšale za 18,5 %, SOx pa za 17,5 %. Nekoliko so se povečale le količine emisij SF6 (za 0,3 %) ter HFC in PM10 (oboje za 1,1 %). Kot kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je količina emisij CO2 manjša predvsem v dejavnosti transporta in skladiščenja. V opazovanem letu, ki ga je delno zaznamovala epidemija covida-19 in s tem povezani ukrepi, se je količina emisij CO2 zmanjšala za 5,8 % (s 14,2 milijona ton na 13,4 milijona ton). V dejavnosti transporta in skladiščenja je bila nižja za 19,2 %, v predelovalnih dejavnostih za 4,5 %, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro za 1,4 %, v vseh drugih dejavnostih skupaj pa za 2,7 %. 

V gospodinjstvih je upadla za 10,6 %, od tega pri transportu za 13,9 %.  V predelovalnih in storitvenih dejavnostih je nastalo 77,3 % vseh emisij CO2, med temi največ (34,1 % vseh) pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro. V gospodinjstvih je nastalo 22,7 % vseh emisij, od tega največ (17,9 % vseh) v transportu, naštevajo na Sursu. 

Več kot polovica emisij trdnih delcev PM10 iz gospodinjstev

Kot še ugotavljajo na statističnem uradu, je nastalo 14.600 ton emisij trdnih delcev PM10 oz. za 1,1 % več kot v 2019, pri čemer jih je bilo v predelovalnih in storitvenih dejavnostih za 12,8 % več, v gospodinjstvih pa za 6,6 % manj. V predelovalnih in storitvenih dejavnostih je nastalo 44,3 % vseh emisij PM10, v gospodinjstvih pa 55,7 %, od tega največ (92,7 %) pri ogrevanju in hlajenju (te emisije so predstavljale 51,6 % vseh emisij PM10).

Pri tem je pred kurilno sezono treba opozoriti na to, da sta glavna razloga za emisije delcev PM promet in kurjava. Tudi Simona Perčič, dr. med., spec. javn. zdrav. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je za naš portal že povedala, da če bodo ljudje uporabljali goriva, kot je na primer les, bo zrak bolj onesnažen, kot če bi se ogrevali z nizkoogljičnimi gorivi.

Občutna podražitev energentov bo sicer prizadela marsikatero gospodinjstvo v Sloveniji in številni zaradi višjih cen doživljajo stisko. A zavedati se moramo, da prava cena energenta ni le tista na položnici. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak vsako leto odgovoren za približno sedem milijonov smrti po vsem svetu in približno 307.000 prezgodnjih smrti zaradi delcev PM 2,5. Je tudi ključni dejavnik tveganja za nastanek raka. 

"Predvidevamo, da povišanje cen energentov na kakovost zraka ne bo vplivalo dobro, saj bodo ljudje, tako kot leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, uporabljali najcenejši in najlažje dostopen energent, ki je v Sloveniji les. Izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak,"  so že lani, ko je bila energetska kriza občutno blažja, opozorili na Agenciji RS za okolje (ARSO).

Med najcenejšimi energenti je še vedno les, izgorevanje neposušenega lesa v neučinkovitih kurilnih napravah pa povzroči veliko emisijo delcev v zrak. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega odpadnega lesa, smeti, tekstila, plastike pa je silno škodljivo. Kot pravijo na Arsu, je najbolj optimalna izbira dobro toplotno izolirana stavba, ogrevana s toplotno črpalko, električna energija za njeno delovanje pa je pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Pri ogrevanju na les je pomembno pravilno kurjenje, redno čiščenje, vzdrževanje in servisiranje peči, da te dobro delujejo, da imajo dobro izgorevanje. Če za ogrevanje uporabljamo drva, naj bodo ta kakovostna, čista in pravilno posušena.