Grenlandija je kraj, kjer se križajo podnebne spremembe, redki viri, napeta geopolitika in novi trgovinski vzorci. Geoff Dabelko, profesor okoljevarstva na Univerzi Ohio, za AP poudarja pomen odročne, v led vkovane Grenlandije. Največji otok na svetu je zdaj v mnogih pogledih osrednji del geopolitične in geoekonomske tekme, deloma tudi zaradi podnebnih sprememb, je izpostavil.  Od svojega prvega mandata je novoizvoljeni predsednik Donald Trump že večkrat izrazil zanimanje za pridobitev Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Danske, dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata. Tu je tudi velika ameriška vojaška baza. 

Zakaj je Grenlandija trofeja med svetovnimi voditelji? 

Zakaj je lokacija Grenlandije, ki s svojo lepoto osupne obiskovalce, tako pomembna? Ker se razteza čez arktični krog med ZDA, Rusijo in Evropo, je Grenlandija geopolitična nagrada, na katero ZDA in drugi narodi kot na kokoš, ki jim bo nesla zlata jajca, prežijo že več kot 150 let. Kot ponazarja podnebni znanstvenik David Holland, je Grenlandija kot odprta vrata hladilnika za svet, ki se vedno bolj segreva. Za nameček pa leži v regiji, ki se segreva kar štirikrat hitreje od preostalega dela sveta. V svojih globinah skriva dragocene redke minerale, ki so nepogrešljivi v tem digitaliziranem svetu, ki se ne bo mogel izogniti zelenemu prehodu. Med njimi tudi uran, ogromno zalogo zemeljskega plina in nešteto sodov nafte.

Nove poti: postajajo tudi naravni viri zaradi taljenja ledu dostopnejši? 

Veliko redkih virov trenutno večinsko dobavlja Kitajska, zato se druge velesile, najglasneje ZDA, še kako zavzeto zanimajo za redka območja, kjer se še najde obilje dragocenih virov. 

Vse to geopolitično zlato je bilo nekoč varno 'pod ključem' zaledenele matere narave, zdaj pa postaja vedno bolj dostopno. Taljenje ledu in hitro naraščajoče temperature na Arktiki dajejo Grenlandiji sedež v prvi vrsti podnebne krize, vendar nekateri v tem vidijo tudi gospodarske priložnosti, saj prav podnebne spremembe na tem območju odpirajo nove priložnosti za kapital.  Izguba ledu je denimo odprla nove ladijske poti, kar je podaljšalo čas plovbe med poletjem na severni polobli. Arktični ladijski promet se je v desetletju do leta 2024 povečal za 37 %, deloma zaradi taljenja ledu, piše CNN. Kot je za medij komentiral profesor geopolitike Klaus Dodds, je Trump v tem, da se Arktika tali, zaznal priložnosti. Čeprav je opozoril, da so razmere na teh poteh v resnici še vedno pogosto zahrbtne in taljenje ledu lahko naredi vode še bolj nevarne za plovbo.

Obstaja tudi domneva, da bi lahko taljenje ledu olajšalo dostop do naravnih virov, vendar tega še niso potrdili, je dodal Phillip Steinberg, profesor geografije na univerzi v Durhamu. A tudi če podnebne spremembe (še) ne pomenijo, da so viri na Grenlandiji bolj dostopni, vsekakor poskrbijo za to, da so redki minerali, ki služijo zelenemu prehodu, še bolj zaželeni v svetu, opozarja. 

Taljenje grenlandskega ledu – prihajajoča katastrofa

A bolj kot zaradi vseh teh bogastev bo Grenlandija v prihodnosti v ospredju zaradi svojega ledu, za AP izpostavlja podnebni znanstvenik Eric Rignot z univerze v Kaliforniji.  Če bi se ta led stalil, bi preoblikoval obale po vsem svetu in potencialno spremenil vremenske vzorce na dramatičen način. Posledice bi bile lahko katastrofalne za cel svet. Na Grenlandiji je dovolj ledu, da bi se svetovna morja, če bi se stalil ves, dvignila za 7,4 metra. Del ledu je tako imenovani zombijevski led, ki je že obsojen na propad, ne glede na to, kaj se zgodi, je pokazala študija iz leta 2022.

Od leta 1992 je Grenlandija vsako leto izgubila približno 182 milijard ton ledu, leta 2019 pa so izgube dosegle 489 milijard ton na leto. V Grenlandijo bodo tako v 21. stoletju zaradi učinka, ki ga bo imela njena taleča se ledena plošča na morsko gladino, uprte vse oči sveta, je za AP dejal Mark Serreze, direktor Nacionalnega centra za podatke o snegu in ledu v Boulderju v Koloradu. 

Grenlandija je namreč, kot ponazarja, motor za ključni oceanski tok, ki vpliva na podnebje Zemlje na več načinov, vključno z dejavnostjo orkanov in zimskih neviht. Imenuje se AMOC in se upočasnjuje, ker s taljenjem ledu na Grenlandiji v oceanu  pristane več sladke vode. 

O tem smo že poročali, pri čemer ne smemo pozabiti, da ima dogajanje na Grenlandiji lahko tudi zaskrbljujoče vplive na Evropo.  Zaustavitev AMOC je namreč podnebna prelomna točka, ki bi lahko Evropo in dele Severne Amerike pahnila v dolgotrajne zmrzali. 

Kljub temu, da smo v obdobju globalnega segrevanja, ko nas skrbijo predvsem previsoke temperature, bi se v primeru, če bi se ustavil severnoatlantski morski tok (natančneje termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku), lahko znašli v primežu precej nižjih temperatur. Zadnja raziskava, v kateri so najbolj temeljito doslej preiskali to možnost, je zaskrbljujoča in kaže približevanje tej točki preloma. 

Raziskovalci menijo, da je manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi se to lahko v naslednjih desetletjih zgodilo, a te možnosti ne morejo izključiti. To pa za Evropo predstavlja tako veliko tveganje, da bi morali narediti vse, da bi ta dogodek preprečili, je za naš portal že pojasnil Gregor Vertačnik iz Arsa. Rešitev pa: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

S tem, ko se tali led, pa Grenlandija tudi spreminja barve, saj bela barva ledenega pokrova odbija sončno svetlobo, modra in zelena, ki ostajata po tem, ko namesto ledu ostane ocean ali kopno, pa absorbirata veliko več energije, kar lahko doda k višanju globalne temperature, za AP pojasni Holland.