Onesnaževanje voda s plastičnimi odpadki je  velika grožnja morju, ker imajo plastični materiali izredno dolgo življenjsko dobo. Zaradi obstojnosti in kopičenja tovrstni odpadki z morskimi tokovi in vetrovi prepotujejo velike razdalje ter onesnažujejo ne le območje njihovega vnosa, pač pa tudi oddaljena območja, ki niso neposredno obremenjena z viri vnosa odpadkov. Z vedno hujšim plastičnim onesnaženjem, ki duši reke, jezera in oceane, se soočajo v srednji Ameriki, kjer je situacija marsikje zaskrbljujoča. Salvadorski minister za okolje Fernando López je denimo ocenil, da v državi dnevno nastane 3810 ton odpadkov. Od tega približno 1089 ton konča v rekah, na plažah in ulicah države. 

Trpijo ekosistemi in lokalno prebivalstvo 

Plastenke, star tekstil, igrače, čevlji, medicinski odpadki in še nešteto drugih vrst odpadkov plava v  največjem sladkovodnem telesu v Salvadorju, v jezeru  Suchitlan žalostno sliko nekoč zelenega bisera v Salvadorju slika EuroNews. 

Jezero je izjemnega pomena za lokalno prebivalstvo, mokrišča na območju so zaščitena s strani Unesca. Ko se je na površju tega naravnega bisera naredila debela plastična odeja, ribiči poročajo o izginjanju rib. Ker se je ulov izredno zmanjšal, so številne družine izgubile edini vir dohodka. Kot pripoveduje Luis Penate, 25-letni ribič, že več kot dva meseca ni ulovil nobene ribe. Kraj Potonico, od koder prihaja, je najbolj prizadet od 15 krajev, ki ležijo ob jezeru. Oblasti so zaposlile številne delavce, ki jezero čistijo na roke. To je "onesnaženje, kakršnega doslej pri nas še nismo videli," je obupan Jacinto Tobar, župan kraja Potonico. "Rastlinstvo in živalstvo zelo trpita in število turistov je vse manjše,"  njegove besede povzema EuroNews. 

 Plastično onesnaženje v Hondurasu ustvarja "otoke smeti" 

Na karibski obali Srednje Amerike je plastično onesnaženje najbolj prizadelo plaže regije Omoa v Hondurasu. To je območje čudovitih plaž z bogatim rastlinjem in palmami. 

A ponekod je pesek skoraj v celoti pokopan pod plastičnimi odpadki, ki pritekajo iz reke Motagua. Na tem območju tako končajo tone odpadkov, ki jih prinese reka Motagua. Regija je že več let tarča plastičnega onesnaženja, ki poleg tega, da duši živelj in onesnažuje ekosisteme, tudi odganja turiste, ki so glavni vir preživetja za lokalne prebivalce. 

Problem je enormen, iz odpadkov so že zrasli grozeči plavajoči otoki smeti, nad katerimi se pritožujejo tako lokalne oblasti kot aktivisti. Nizozemska nevladna organizacija The Ocean Cleanup opozarja, da vsako leto na območje 'priteče' okoli 18.143 ton plastičnih odpadkov. Za zadrževanje plastičnih odpadkov in preprečitev, da bi prišli v jezera in morja, predlagajo postavitev ograj na strateških točkah. 

Vsako minuto v oceanih konča tovornjak plastike 

Vsako minuto v morje in oceane odvržemo za en tovornjak plastike. Če ne bomo ničesar spremenili, bomo do leta 2050 v morje odvrgli štirikrat več. Plastike bo tako v morju več kot rib, že več let opozarjajo naravovarstveniki. V EU vsako leto v oceanih konča od 150.000 do 500.000 ton plastičnih odpadkov. K vse večji količini plastičnih odpadkov pripomore velika potrošnja plastike za enkratno uporabo.

Ocena stanja sicer je, da 80 odstotkov plastičnih odpadkov v morjih izhaja s kopnega kot posledica slabega ravnanja oz. gospodarjenja s plastiko na kopnem. Glavni viri odpadne plastike na kopnem naj bi bili: pritoki meteornih vod, poplavljanje kanalizacije, s turizmom povezani odpadki, nezakonito odmetavanje odpadkov na obalo in v vodotoke ter morje s plovil, industrijske dejavnosti, nepravilen prevoz odpadkov in odpadki ribičev. V morje se prek izlivov vodotokov izlije tudi veliko odpadkov, kot so potrošniški kozmetični izdelki ter poliestrska in akrilna vlakna zaradi pranja oblačil.

Plastični proizvodi za enkratno uporabo predstavljajo po številu približno polovico vseh morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah. Deset najpogosteje najdenih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo predstavlja 86 odstotkov vseh plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, predstavlja dodatnih 27 odstotkov morskih odpadkov, najdenih na evropskih obalah, so po poročanju STA opozorili na ministrstvu za okolje. 

Oceani pokrivajo več kot 70 odstotkov planeta ter so pogoj za preživetje človeštva in vseh drugih organizmov na Zemlji. Proizvedejo vsaj polovico kisika na planetu, so dom večine biotske raznovrstnosti in glavni vir beljakovin za več kot milijardo ljudi po vsem svetu. Prav tako so oceani ključnega pomena za svetovno gospodarstvo.

Kljub vsem svojim prednostim oceani zdaj potrebujejo podporo. Kar 90 odstotkov populacij velikih rib je izčrpanih, polovica koralnih grebenov je uničenih. Človeštvo iz oceanov vzame več, kot je njihova obnovitvena sposobnost, so Združeni narodi opozarjali ob letošnjem svetovnem dnevu oceanov, je še poročala STA. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo svoje ravnanje z  oceani ter začnemo z dragocenim in krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, opozarjajo pri WWF Adria.