Kakšen zrak pravzaprav dihamo Evropejci? Stockholm, Reykjavik in Helsinki so najčistejša mesta v Evropi glede kakovosti zraka, je v zadnjem pregledu kakovosti zraka evropskih mest ugotavila Evropska agencija za okolje (EEA). A presenetilo je predvsem to, da se je slovenska prestolnica Ljubljana na tej lestvici uvrstila na dno, in sicer na 709. mesto od skupno 761 mest. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici, je poročilo povzela STA.

Pomembno je, da je agencija letos posodobila metodologijo. Kot so namreč pojasnili pri EEA, so evropska mesta na lestvici v spletnem pregledovalniku kakovosti zraka razvrščena od najčistejšega do najbolj onesnaženega mesta na podlagi podatkov o koncentraciji delcev PM 2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu oksidu in ozonu v zadnjih dveh letih. Po opozorilih EEA je namreč prav dolgotrajna izpostavljenost onesnaženosti zraka tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Do sedaj so bili vključeni samo podatki o delcih PM 2,5, ne pa tudi o drugih dveh ključnih onesnaževalih, kar je po oceni EEA preprečevalo celovitejšo primerjavo kakovosti zraka v mestih.

Rezultati za Slovenijo pa niso spodbudni in nakazujejo na jasno potrebo po ukrepanju na področju čistega zraka in zdravja ljudi, ocenjujejo v Inštitutu za zdravje in okolje. "Onesnaženost zraka predstavlja eno ključnih okoljskih determinant zdravja in pomemben dejavnik tveganja za nastanek ter poslabševanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti tako v Sloveniji kot globalno. Mednarodne in nacionalne raziskave dosledno potrjujejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo finim delcem (PM2,5), dušikovim oksidom ter prizemnemu ozonu in povečanim tveganjem za srčno-žilne bolezni, cerebrovaskularne dogodke, kronično obstruktivno pljučno bolezen, pljučnega raka ter sladkorno bolezen tipa 2. Onesnažen zrak obenem prispeva k poslabšanju že obstoječih kroničnih obolenj, zmanjšuje kakovost življenja ter povečuje obremenitev zdravstvenega sistema," je ob mednarodnem dnevu čistega zraka izpostavil Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni.

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu čistega zraka za modro nebo, ki poteka pod geslom "Dirka za zrak" se globalna skupnost osredotoča na pomen čistega zraka kot temeljnega pogoja za zdravje, zmogljivost in pravičnost. Nujnost pospešenega ukrepanja, kolektivne vzdržljivosti in sistemskih rešitev za zmanjšanje onesnaženosti zraka poudarjajo tudi na lokalni ravni, saj zadnji podatki kažejo na zaskrbljujoče stanje kakovosti zraka v večjih slovenskih mestih, so ob tej priložnosti sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje (IZO).

Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) 99 % ljudi po vsem svetu diha onesnažen zrak, ki je drugi najpogostejši dejavnik tveganja za smrt, pri čemer je dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku tista, ki povzroča najresnejše zdravstvene posledice. Vsako leto povzroči okoli 8,1 milijona prezgodnjih smrti zaradi bolezni, kot so možganska kap, srčne bolezni, pljučni rak in akutne okužbe dihal. Več kot 700.000 smrtnih primerov otrok, mlajših od pet let, je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih in na prostem. Po ocenah Evropske agencije za okolje (EEA) onesnažen zrak letno privede do približno 300.000 smrti v Evropi. Dolgoročni trendi sicer kažejo, da se število prezgodnjih smrti zaradi slabe kakovosti zraka na evropski ravni nekoliko znižuje, a še zmeraj gre za največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, zato EEA poziva k sprejetju ambicioznejših ukrepov.

"Čisti zrak je ključen za človeško zmogljivost, saj onesnažen zrak zmanjšuje telesno in kognitivno sposobnost, za vzdržljivost, ker dolgotrajna izpostavljenost onesnaženju oslabi zdravje in odpornost, ter za pravičnost, saj so skupnosti z najmanj dostopa do čistih virov energije in zdravstvenih storitev najbolj prizadete," poudarjajo na IZO.

V Sloveniji kronične nenalezljive bolezni povzročijo do 80 % vseh smrti, kar predstavlja izjemno javnozdravstveno in družbeno-ekonomsko breme, opozarjajo na IZO. To se odraža v izgubljenih letih življenja, zmanjšani delovni zmožnosti ter visokih stroških zdravstvene obravnave. Onesnaženost zraka pa ne vpliva negativno le na zdravje ljudi, temveč tudi na ekosisteme in gospodarstvo pravijo v IZO: "Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim delcem prispeva k zakisanju tal in vode, kar ogroža biotsko raznovrstnost in zmanjšuje sposobnost narave za regeneracijo. Hkrati pa povzroča milijardne stroške zaradi izgubljenih delovnih dni, večje obolevnosti in škode v kmetijstvu ter gozdarstvu. Kljub temu je večina virov onesnaženja znana in rešljiva. UNEP poziva k spremembi narativa – od osredotočanja na problem k iskanju rešitev, ki vključujejo inovacije, sodelovanje in politično voljo."