Od tega trenutka naprej živimo na račun prihodnosti – z nadaljnjim izčrpavanjem naravnih virov in zmanjševanjem obnovitvene zmogljivosti ekosistemov presegamo planetarne meje, so sporočili iz Inštituta za zdravje in okolje. Dodatno zaskrbljujoče je, da smo dan ekološkega dolga letos dosegli kar osem dni prej kot lani, razkrivajo podatki Global Footprint Network in potrjujejo, da je zmogljivost svetovnih ekosistemov za podporo človeštvu še bolj ogrožena, kot smo domnevali do sedaj, svarijo. 

Prekomerna raba tal, vode, zraka in gozdov ter izguba biotske raznovrstnosti preobremenjujejo Zemljo in sistematično slabijo njeno sposobnost regeneracije. Oceani skladiščijo manj ogljikovega dioksida, kot smo mislili, ekološki odtis na prebivalca narašča, hkrati pa se biokapaciteta zmanjšuje. S tem neposredno ogrožamo podnebno stabilnost, ekonomsko varnost in dolgoročno kakovost življenja, so nanizali nekaj zaskrbljujočih dejstev.

Slovenija je svoj ekološki dolg dosegla že 8. aprila, so spomnili, kar pomeni, da poraba naravnih virov presega letno obnovitveno zmožnost planeta že več kot tri mesece pred svetovnim povprečjem. Ta podatek poudarja nujnost hitrih in sistemskih sprememb v načinu rabe virov, proizvodnje in potrošnje. 

Zakaj v Sloveniji in ostalih državah EU ta nastopi toliko prej? Kot je za naš portal pojasnil znanstvenik Alessandro Galli, smo v EU in Sloveniji med bogatejšimi državami sveta: "Žal je precej visoka korelacija med višino naših prihodkov in med tem, koliko potrošimo. Več potrošnje namreč pomeni večje breme za planet. Zato pa ima večina držav z visokimi prihodki precej visok ekološki odtis."  Slovenija je, kot pripoveduje, sicer poseben primer, saj sta v Sloveniji za razliko od ostalih evropskih držav, kjer je glavno gonilo nacionalnega ekološkega odtisa prehranski sistem, še posebej kritična sektorja mobilnosti in gradnje.

Odkar se je globalni ekološki presežek začel v začetku 70. let prejšnjega stoletja, se vsakoletni primanjkljaji seštevajo v naraščajoč ekološki dolg. "Planetu dolgujemo 22 let regeneracije. Če želimo ta planet še naprej imenovati dom, potrebujemo prilagoditve in rešitve v obsegu, ki presega vse dosedanje," poudarja dr. Lewis Akenji, član upravnega odbora Global Footprint Network.

Trend pa se ne ustavlja, saj trenutno človeštvo porablja vire kar 80 % hitreje, svarijo. Realno tega dolga ni več mogoče v celoti povrniti. Kot opozarja organizacija Global Footprint Network, gre za tržni neuspeh planetarnih razsežnosti, saj ekološki dolg ni le okoljski, temveč tudi gospodarski in varnostni problem.

Človeštvo trenutno porablja vire, kot da bi imeli na voljo 1,8 planeta, čeprav bi za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti morali živeti v okviru pol planeta – torej več kot trikrat manj, so izračunali. Če bi želeli s tržnimi mehanizmi uravnotežiti povpraševanje in biološko zmogljivost planeta, bi morali cene surovin (kot so hrana, les, sladka voda itd.) zvišati do ravni, ki bi lahko destabilizirale obstoječe gospodarske sisteme. A še dražje od prilagajanja je neukrepanje, saj z nadaljnjim izčrpavanjem naravnih virov ogrožamo celotno svetovno ekonomijo. Čeprav trenutno še ne plačujemo celotne cene za izkoriščanje naravnega kapitala, se dolg sistematično kopiči in obremenjuje prihodnje generacije. Pravična in ustrezna vrednost biokapacitete ter dostojno plačilo za tiste, ki zanjo skrbijo, sta temeljna pogoja za prehod v odporno in trajnostno gospodarstvo, menijo na Inštitutu za zdravje in okolje.

Prekomerna raba virov ni le okoljski, ampak tudi ekonomski problem. Namesto zmanjševanja porabe na račun blaginje potrebujemo sistemske spodbude, ki podpirajo učinkovitost, inovacije in dolgoročno odpornost gospodarstva. Trajnost je dosegljiva brez žrtvovanja kakovosti življenja – če znamo podpirati razvoj, poudarja prof. dr. Jani Ivan Toroš z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ekološki dolg označuje dan, ko človeško povpraševanje po naravnih virih in ekosistemskih storitvah preseže obnovitveno sposobnost Zemlje, ali z drugimi besedami dan, ko je človeštvo porabilo vse biološke vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kot ponazori znanstvenik Alessandro Galli, je ekološki odtis pravzaprav neke vrste bilanca. Na eni strani formule imamo biološke vire, ki so nam na voljo na planetu, na drugi strani pa povpraševanje po teh virih. In ko primerjamo ti dve strani, se izkaže nesorazmerje med njima. Dan okoljskega dolga izračunamo tako, da delimo ekološki odtis ljudi z biološkimi viri planeta in to pomnožimo z dnevi v letu. Potem pa dobimo dan, ko porabimo vse vire, ki so nam na voljo v letu dni. Pri izračunu ekološkega odtisa med drugim upoštevajo prehranske vire, dobrine in storitve, ki jih uporabljamo vsak dan (oblačila, les), uporabo naravnih območij in površino gozda, ki bi ga potrebovali, da bi porabil CO2, ki ga 'pridelamo.'