Avtor

Karmelina Husejnović

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Svet je v ponedeljek spremljal, kako so v vesolje izstrelili kapsulo z izključno žensko posadko. Turistični suborbitalni let je trajal dobrih 10 minut in je zvezdnice ponesel 100 kilometrov nad Zemljo. In čeprav gre za nov mejnik pri vesoljskih potovanjih, pa okoljevarstveniki svarijo pred vplivom tovrstnega turizma na okolje, predvsem na segrevanje ozračja in posledično podnebne spremembe.

Od Pariza do Melbourna – seznam mest, ki se odločajo za odstranjevanje nepotrebnih betonskih površin, je vse daljši. Beton, asfalt in tlakovce nadomeščajo s travniki, grmički, drevesi in naravnimi habitati, s čimer želijo ublažiti posledice podnebnih sprememb, izboljšati poplavno varnost in ozeleniti urbana okolja.

So se pod vašo streho naselile lastovke? Nekoč so verjeli, da kmečka lastovka prinaša obilje in srečo lastnikom stavbe, kjer gnezdi. A tudi, če v to ne verjamete, lastovkinega gnezda nikar ne odstranjujte! Gre namreč za prepovedano in celo kaznivo dejanje. A kljub temu, da so predpisi jasni, se še vedno (pre)pogosto dogaja, da ljudje njihova gnezda s svojih hiš odstranjujejo, opažajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.

V času nedavnih pogajanj ZN o podnebnih spremembah v Dubaju so skoraj vsak dan podelili tudi prav posebne nagrade. Okoljske nevladne organizacije, ki so spremljale pogajanja, so namreč glasovale za države, za katere so ocenile, da so naredile vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi preprečile napredek v pogajanjih v zadnjih dneh pogovorov. Tiste, ki so prejele največ glasov, so postale "fosil dneva". Naziv največjega in najslabšega "fosila" na letošnjih podnebnih pogajanjih pa so že drugo leto zapored podelili ZDA.

Bolivijo pesti tako huda suša, da je gladina jezera Titikaka padla na zgodovinski minimum. Po nekaterih ocenah gladina vode tega najvišje ležečega plovnega jezera na svetu vsak teden upade za 1 do 3centimetre. Presihanje jezera pa ima katastrofalne posledice za več milijonov ljudi, ki živijo ob njem.

"Ne zgolj v času tedna restavracij, pač pa vsak dan v letu skrbimo za to, da vse porabimo," pravijo pri eni od priznanih ljubljanskih restavracij, ki sodeluje v jesenskem tednu restavracij. Ta desetdnevni kulinarični 'festival', ki se začne konec tedna, namreč tokrat poteka pod geslom 'Več okusa za manj ostankov'. Ljubitelji vrhunske kulinarike se bodo lahko razvajali v več kot 100 gostilnah oziroma restavracijah po vsej Sloveniji. Projektu, ki letos poteka že 10. leto zapored, pa se prvič pridružujejo tudi kmetijsko ministrstvo in slovenski rejci ter predelovalci mesa.

Le četrtina moških in tretjina žensk svoje dnevne poti opravi na najbolj varčen in okolju prijazen način – peš. Še vedno se očitno najraje prevažamo z avtomobili, saj število registriranih avtomobilov narašča, upada pa število potnikov v javnem potniškem prometu. In to kljub številnim pobudam za uporabo javnega prevoza in različnim vrstam vozovnic.

Hitra moda prispeva skoraj 10 odstotkov globalnih emisij. Od leta 2000 je svetovna poraba oblačil narasla na približno 62 milijonov ton na leto in naj bi do leta 2030 dosegla že 102 milijona ton. Več kot 60 odstotkov vseh oblačil pa v nekaj letih postane odpadek in pristane na deponijah. Zato preden odvržete oblačilo v smeti, pomislite, ali bi lahko služilo še komu. Rabljena oblačila lahko podarite tudi številnim humanitarnim organizacijam, ki z njimi razveselijo svoje uporabnike. Sicer pa lahko vpliv tekstilne industrije zmanjšamo predvsem z manj novimi oblačili, recikliranjem in uporabo rabljenih oblačil.

Več kot 100 ljudi se je zadnje tri mesece vsak dan na delo v Ljubljano namesto z osebnim avtomobilom vozilo s kombijem. Pridružili so se namreč pilotskemu projektu Smart Move, s katerim iščejo nove, bolj trajnostne načine za prevoz na delovno mesto. Večina uporabnikov je bila s storitvijo zadovoljna, spodbudno pa je tudi, da so s skupinskim prevozom izpuste CO2 zmanjšali za 37 odstotkov, količino trdnih delcev pa kar za 70 odstotkov.

V zadnjih letih veliko pozornosti namenjamo čebelam, predvsem tistim, ki pridelujejo med. Kranjska čebela je pri nas zaščitena in čebelarji zanje lepo skrbijo. Divje čebele pa pogosto ostajajo v njihovi senci in so prepuščene same sebi, čeprav so zaradi svojega načina življenja še bolj ogrožene. V Sloveniji sicer živi več kot 570 vrst divjih čebel, ki so pri opraševanju celo bolj učinkovite od medonosnih čebel. Poleg njih so pomembni tudi drugi divji opraševalci, ki v kmetijstvu opravijo vsaj polovico opraševanja.

Morda res ne pridelujejo medu, a so čebele samotarke kljub temu izjemne opraševalke, ki pa jih je zaradi sprememb v okolju vse manj. Zato so v ljubljanskem BTC odprli povsem nov hotel, ki je namenjen tem prebivalkam Ljubljane, ki drugje težko najdejo prenočišče. Svoja gnezda si bodo lahko odslej zgradile v velikem lesenem logotipu podjetja A1.

31-letni Nizozemec Rens Goede se je konec marca odpravil iz Velike Britanije na 30.000 kilometrov dolgo pot do južne Indije. Na tej poti bo prečkal okoli 30 držav, ta teden pa je iz Avstrije prikolesaril tudi v Slovenijo. In zakaj se je odločil za ta podvig? Ker želi na ta način ozaveščati o vse večji degradaciji rodovitne prsti.

Po številu električnih avtomobilov na cestah Kitajska močno prednjači pred ostalimi državami. A z vse več električnimi vozili se pojavlja tudi vse več težav z njihovim polnjenjem. Zato tamkajšnja podjetja iščejo rešitve za to zagato. Ena od rešitev so tudi mobilne robotske polnilnice, ki omogočajo polnjenje vozil tudi, ko so vse vtičnice na polnilnih postajah zasedene.

Da je pri Nemcih trava na nogometnih zelenicah bolj zelena, gredo delne zasluge tudi Slovencem. Slovensko podjetje namreč odkupuje odpadno umetno travo z nemških nogometnih igrišč, da jo reciklira in uporabi pri izdelavi novih zbiralnikov za vodo. Te nato proda bavarskemu kupcu, ki z njimi namaka svoja nogometna igrišča.

V času pandemije so nastale ogromne količine medicinskih odpadkov, ki so zaradi potencialnega vira okužb pristale v sežigalnicah ali na odlagališčih. Med njimi so tudi hitri antigenski testi, ki se jih večinoma še vedno sežiga ali odlaga na deponijah, čeprav so lahko dragocen vir surovin, predvsem plastike in zlata. Škoda je precejšnja. Zato slovenski raziskovalci razvijajo način, kako bi lahko varno in uspešno reciklirali uporabljene hitre teste.

Bolj kot bomo izsekavali gozdove, manj lahko računamo na koristne padavine na tistem območju. Znanstveniki so namreč prvič jasno dokazali, da krčenje gozdov vpliva na manj padavin. To posledično pomeni več suše in slabši pridelek. Zato upajo, da bodo te ugotovitve spodbudile politične odločevalce in kmetijske organizacije na območju deževnih gozdov v Amazoniji, porečju Konga in jugovzhodni Aziji, da začnejo več vlagati v zaščito dreves in druge vegetacije. Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem podnebnem vrhu En planet, ki poteka v Gabonu. Prav ta afriška država je namreč primer, da je tudi z zmanjšanjem deforestacije možno doseči gospodarske cilje.

V okviru evropskega projekta Effective je 12 podjetij iz sedmih evropskih držav, med njimi tudi iz Slovenije, ustvarilo nove biomateriale, iz katerih so izdelali tudi prototipe izdelkov. Novi biomateriali se bodo lahko uporabljali med drugim za izdelavo kopalk, kolesarskih hlač, preprog in embalaže. S projektom so dokazali, da lahko najlon 6 pridobivamo tudi iz rastlinskih virov, s čimer bi zmanjšali odvisnost od surove nafte.

Japonci zelo radi uživajo pokrovače, a to pomeni, da pridelajo tudi veliko odpadnih lupin, ki na koncu običajno pristanejo na deponijah. A nič več. Japonsko podjetje je v sodelovanju z ribiško vasico iz odpadnih školjčnih lupin izdelalo zaščitne čelade, ki se po trdnosti lahko primerjajo z običajnimi čeladami. Odslužene čelade pa lahko znova reciklirajo.

Argentinska arhitekta sta zasnovala projekt Polimeropolis, ki bi ga lahko zgradili na Veliki pacifiški coni smeti. Plavajoča mesteca bi bila samooskrbna in bi hkrati čistila ocean, saj bi iz njega odstranjevala smeti. Iz teh pa bi nato izdelovali nove gradbene materiale.

Proizvodnjo žafrana v Kašmirju v zadnjih letih ogrožajo naraščajoče temperature in pomanjkanje padavin. Znanstveniki so zato razvili tehnologijo, ki omogoča vzgajanje te drage začimbe v laboratoriju oziroma zaprtih prostorih.

"Čas se izteka", opozarja na tisoče tekačev, kolesarjev in celo mornarjev, ki so se pridružili mednarodni podnebni štafeti. Ta namreč potuje iz škotskega Glasgowa v Šarm el Šejk v Egiptu, na tej poti pa prečka tudi Slovenijo. Gre za akcijo, s katero želijo okoljevarstveniki opozoriti na vse bolj realno okoljsko krizo in podnebne spremembe.

Bi pustili dobro plačano službo, o kateri ste sanjali že kot otrok, ker bi bila v nasprotju z vašimi vrednotami? Pogovarjali smo se z britanskim pilotom, ki je naredil prav to in postal goreč okoljski aktivist. Zdaj si prizadeva, da bi spremenili letalsko industrijo in jo naredili okolju prijaznejšo.

V zadnjih letih se vse več ljudi zaveda, kako pomembno je, da uživamo lokalno pridelano in sezonsko hrano. To se je pokazalo tudi v aktualni krizi, kjer so se zamajale tudi globalne prehranske verige. Tudi raziskave kažejo, da je vse več potrošnikov za lokalno in kakovostno hrano pripravljeno plačati več. K zavedanju, da je pomembno posegati po lokalni hrani, prispevajo tudi številne sheme in projekti, tudi takšni, ki so namenjeni predvsem mladim. In zakaj je pomembno, da čim več posegamo po lokalno pridelani in sezonski hrani?

Najnovejše poročilo o stanju planeta potrjuje, da netrajnostna človeška dejavnost potiska naravne sisteme, ki podpirajo življenje na Zemlji, na rob. Če ste stari 50 let, so bile ob vašem rojstvu na svetu populacije prostoživečih živali v povprečju za 69 odstotkov večje, kot so danes. Poročilo Svetovne organizacije za varstvo narave kaže, da je stanje narave resno ogroženo, zato so potrebne nujne spremembe, ki bodo ustavile uničevanje biotske raznovrstnosti.

Gladina Gardskega jezera je na najnižji ravni v zadnjih 15 letih. Suša je razgalila bele skale, ki jih sicer prekriva voda. Tudi nekatera najbolj znana švicarska jezera so na rekordno nizki ravni. Posledice suše občutijo marsikje po Evropi, saj so mnoge reke in potoki skoraj presahnili.

Morske želve na Floridi se spopadajo s posebno težavo, ki je posledica globalnega segrevanja oziroma podnebnih sprememb. V zadnjih letih se iz večine jajčec, ki jih želve odlagajo na obalah, zvalijo samičke. Na spol želv namreč vpliva temperatura peska med inkubacijo.

Umrl je James Lovelock, britanski okoljski znanstvenik, ki je postavil hipotezo o Gaji. Trdil je namreč, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.

Bazni tabor pod goro Everest v Nepalu se pripravlja na selitev. Zaradi podnebnih sprememb in človeških dejavnosti se namreč tali ledenik, kar ogroža varnost na trenutni lokaciji.

Znanstveniki so po naključju odkrili tehniko lovljenja školjk pokrovač, s katero bi lahko zmanjšali škodo, ki jo našemu morskemu dnu povzročajo tradicionalne metode. Ugotovili so namreč, da so pokrovače kar same "skočile" v mrežo, saj so jih pritegnile svetleče LED-luči v njej.

Pred skoraj desetimi leti je po hudem astmatičnem napadu v Londonu umrla 9-letna Ella. Poznejša preiskava je pokazala, da je njeno smrt povzročil onesnažen zrak, saj so jo zaradi težav z dihanjem v treh letih pred smrtjo skoraj 30-krat prepeljali v bolnišnico. Zdaj pa je britanski parlament začel obravnavo predloga, s katerim bi uzakonili pravico do čistega zraka.

Kemična onesnaževala, ki se nahajajo v okolju, lahko povzročijo motnje v presnovi pri ljudeh. Nekateri celo povzročijo, da se nagnjenost k debelosti prenese s staršev na otroke, ugotavljajo znanstveniki. Menijo, da bi morala medicina zato k zdravljenju debelosti pristopiti tudi z vidika onesnaženosti okolja.

Evropska komisija je v okviru misije Podnebno nevtralna in pametna mesta izbrala 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, med katerimi so tudi tri slovenska: Ljubljana, Kranj in Velenje. Izbrana mesta bodo v prihodnjih letih prejela vso podporo in evropska sredstva, da bodo do leta 2030 postala podnebno nevtralna. S tem pa bodo tudi drugim evropskim mestom zgled za doseganje ogljične nevtralnosti.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

"Ravnanje s prstjo mora biti predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov," poudarja indijski vizionar, duhovni voditelj in okoljevarstvenik Sadhguru. Med svojim stodnevnim popotovanjem od Anglije do juga Indije se je ustavil tudi v Sloveniji. Navdušili so ga slovenski gozdovi in naša ljubezen do čebel. "Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom," je prepričan. Med svojim potovanjem si je namreč vzel čas tudi za pogovor za Čas za zemljo.

Pred časom so na naših cestah in na cestah v sosednji Furlaniji zabeležili več trkov vozil z volkovi. Ob tem so se pojavila vprašanja, ali povečana prisotnost volkov ob prometnicah pomeni povečanje njihove populacije v regiji. Številčnost volkov sicer med letom zelo niha. Kljub veliki smrtnosti mladih volkov se je v zadnjem desetletju dinarsko-balkanska populacija volkov znatno povečala. V Sloveniji po zadnjih ocenah živi okoli 150 volkov.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da skoraj vsi na svetu dihajo zrak, ki ne izpolnjuje njenih standardov za kakovost zraka. Eden glavnih krivcev za onesnažen zrak so fosilna goriva, zato pozivajo k zmanjšanju njihove uporabe. Onesnažen zrak namreč povzroča težave z dihali in pretokom krvi ter je posledično vzrok za milijone smrti, ki bi jih lahko preprečili.

Slovenija se ponaša z izjemno bogato naravo in zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. 56 odstotkov površine Slovenije obsegajo območja, ki so varovana s predpisi o ohranjanju narave. Imamo kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo 37,5 odstotka kopnega ozemlja države, kar je največ v Evropski uniji. Zavarovana območja skupaj prekrivajo kar 14 odstotkov slovenskega ozemlja. Številnim zavarovanim območjem se bosta letos pridružila še dva parka: Regijski park Pohorje ter Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.

Smo na razpotju – zdaj ali nikoli. Če se želimo izogniti podnebni katastrofi, moramo ukrepati takoj, je v svojem zadnjem poročilu opozoril Mednarodni panel za podnebne spremembe. Za prihodnost, ki bo vredna življenja, morajo globalni izpusti toplogrednih plinov nehati rasti pred 2025. Po tem letu pa mora slediti njihovo hitro zmanjševanje, opozarjajo. Najhujši podnebni katastrofi se še lahko izognemo, a le z opuščanjem fosilnih goriv in takojšnjim prehodom v nizkoogljično družbo.

Nekaj, kar imamo za samoumevno, bi lahko v bližnji prihodnosti postalo izjemna dragocenost. Rodovitne prsti je namreč vse manj. Če ne bomo spremenili svojega ravnanja s prstjo, bi lahko do leta 2050 izgubili več kot 90 odstotkov rodovitne zemlje. To pa bi neizogibno vodilo v svetovno pomanjkanje hrane, saj so od rodovitne prsti odvisni naša hrana, voda in zrak. Na to opozarja globalno gibanje Rešimo prst. V okviru prizadevanj za zajezitev in odpravo degradacije tal se je pobudnik gibanja, indijski jogi Sadhguru, z motorjem odpravil na 30.000 kilometrov dolgo pot iz Združenega kraljestva čez Evropo in Bližnji vzhod do Indije. Na tej poti se bo ustavil tudi v Sloveniji, z njim se bo v Cankarjevem domu pogovarjal igralec Goran Višnjić.

Če bi zajeli ves metan, ki uhaja v ozračje, bi ta zadostoval za oskrbo celotnega evropskega energetskega sektorja, pravijo v mednarodni agenciji za energijo. Njihovo poročilo kaže, da so izpusti tega toplogrednega plina, ki nastajajo pri proizvodnji nafte, plina, premoga in biogoriva, precej višji kot trdijo posamezne vlade.

Etiopija je v nedeljo začela proizvajati elektriko s pomočjo megajeza na Modrem Nilu. Več milijard dolarjev vreden projekt hidroelektrarne skrbi predvsem sosednji državi Sudan in Egipt, ki sta močno odvisni od Nila, saj bi lahko Etiopija z jezom vplivala na vodostaj reke.

Berberski lev je doživel skoraj 17 let, v tem času pa je pomembno prispeval k nadaljevanju svoje vrste. Zaplodil je namreč kar šest potomcev, kar je rekord za leva v ujetništvu. Ta vrsta leva je namreč na robu izumrtja, živi primerki so le še v živalskih vrtovih po svetu, v divjini pa je že izumrl.

Najmanj 64 poginulih želv so v zadnjem času našli na vzhodni obali Združenih arabskih emiratov, analiza pa je pokazala, da so skoraj imele vse prebavila zamašena s plastiko.

Indonezijski krokodil, ki se mu je pred leti za vrat zataknila pnevmatika, se lahko spet svobodno giba. Po številnih neuspelih poskusih reševanja ga je namreč ujel domačin in odstranil pnevmatiko, s katero je krokodil živel zadnjih šest let.

Znate navesti kakšno mokrišče v svoji okolici? To so območja, ki so stalno ali občasno pod vodo. Najpogosteje jih poznamo kot barja, močvirja, soline, poplavne mokrotne travnike, poplavne gozdove, slane lagune in poplavne ravnice rek. Boljše poznavanje mokrišč v naši okolici pripomore k razumevanju pomembne vloge, ki jih imajo za ljudi in naravo. Zato vsako leto 2. februarja obeležujemo dan mokrišč.

Čeprav so v zadnjih letih zaprli več kot 280 deponij, jih na Tajvanu trenutno še vedno obratuje več kot sto. Okoli 70 deponij odpadkov leži na priobalnem območju, od teh pa jih je sedem tako rekoč tik ob morju. Okoljevarstveniki zato opozarjajo, da je treba poostriti nadzor nad temi odlagališči, saj se lahko onesnaženje hitro razširi v morje. Posnetki s terena kažejo, da se to že dogaja.

Bobri so zaščitena živalska vrsta in okoljevarstveniki so vedno veseli, ko se ti posebni glodavci naselijo na nekem območju in tam uspevajo. Tako je bilo tudi v nemškem Babenhausnu, kjer pa so se bobri tako udomačili, da zdaj povzročajo škodo.

Od 1. januarja 2025 bo moralo imeti gorivo ladij, ki bodo plule v Sredozemskem morju, in s tem tudi v Jadranu, manj kot 0,1 odstotka žvepla. Globalno dovoljena meja je 0,5 odstotka. Razglasitev Sredozemskega morja za območje nadzora nad izpusti žveplovih oksidov z ladij bo imela velik vpliv na onesnaženje zraka, s tem pa tudi na zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje obalnih regij.

Kaj storiti z ostanki morske hrane, še posebej z lupinami školjk? To so se spraševali v restavracijah v Dubaju, kjer so doslej ti odpadki romali na odlagališča. Skupaj z lokalno šolo pa so našli rešitev za ponovno uporabo tovrstnih odpadkov: lupine školjk so vrnili tja, od koder so prišle, v morje. Iz njih gradijo koralne grebene.

V letu 2021 so znanstveniki prepoznali, opisali in poimenovali več kot 200 novih rastlin in gliv. Mnoge od njih pa so že ogrožene. Med njimi so tudi orhideja, ki raste v popolni temi, in vrsta tobaka, ki s svojimi lepljivimi žlezami privablja in ubija majhne žuželke. V letošnjem letu pa so po igralcu in okoljevarstveniku Leonardu DiCapriu poimenovali novo odkrito vrsto drevesa.

Avstralske oblasti so proti lastniku zemljišča in dvema podjetjema podale več kot 250 obtožb o mučenju živali zaradi poboja 70 koal med akcijo čiščenja terena v letu 2020. Sojenje se bo predvidoma začelo februarja. V zadnjih letih je populacija koal v nekaterih delih Avstralije drastično upadla, med drugim zaradi gozdnih požarov in izgube naravnega habitata.

Ameriški milijarder Elon Musk je sporočil, da SpaceX začenja program, v okviru katerega bi razvijali tehnolgijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga nato uporabljali za pogonsko gorivo za rakete. K sodelovanju je povabil vse zainteresirane.

Avstralski vremenoslovci so razglasili, da se je začel vremenski pojav La Niña, za katerega so značilne obilne deževne padavine. Letošnja La Niña bo že druga zapored. Po navedbah avstralskih vremenoslovcev pa obstaja velika nevarnost za lokalne poplave in ciklone na vzhodu, severu in v osrednji Avstraliji. Svetovna meteorološka organizacija pojava La Niña še ni razglasila.

Ekipa raziskovalcev je odkrila nanoplastične delce v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine. Znanstveniki so se nato lotili uganke: od kod je v te odročne kraje prišla nanoplastika? Njihovi modeli so pokazali, da so jo v Alpe najverjetneje zanesli vetrovi iz evropskih mest, kot so Frankfurt, Pariz in celo London. Ugotovitve so skrb vzbujajoče, saj to pomeni, da je nanoplastika močno prisotna tudi v zraku, ki ga dihajo ljudje v teh mestih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v uradnem listu objavilo razpis, s katerim želi podpreti vzpostavljanje in promocijo kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov v kmetijstvu. Na voljo je 750.000 evrov.

Kako ogljikov dioksid povzroča klimatske spremembe? Kaj lahko glede na različne scenarije pričakujemo v naslednjih desetletjih in kaj bi morali narediti, da omilimo podnebne spremembe? O tem smo se pogovarjali s fizikom dr. Martinom Čopičem, ki se že vrsto let ukvarja tudi s toplogrednimi plini in podnebnimi spremembami. Gre za globalni problem, zato je treba opustiti fosilna goriva povsod, pravi. Prehod v brezogljično družbo namreč ni ekonomsko vprašanje, pač pa vprašanje preživetja civilizacije.

Medtem ko se podnebna konferenca COP26 še ni končala, je že znano prizorišče naslednje. Novembra 2022 bo v Egiptu, so na četrtkovem plenarnem zasedanju odločili delegati na konferenci v Glasgowu. Za gostitelja podnebne konference leta 2023 pa se potegujejo Združeni arabski emirati.