Avtor

A.K.

V Neumskem zalivu je ribič ta mesec opazil izredno ogroženo sredozemsko medvedico. Žival, ki ga je preesnetila, je fotografiral. Znanstveniki pa so nato tudi potrdili, da je v svoj objektiv ujel prav sredozemsko medvedico. To opažanje je še eno v nizu, ki zbuja upanje, da bi se ta vrsta lahko vrnila v Jadran. Zaradi pritiska človeka je namreč izginila s teh območij, a obstajajo znaki, da se vrača v Jadran, so optimistični v WWF Adria.

Na Ibizi so ponosni na svojo avtohtono vrsto pisanega kuščarja. A ibiški stenski kuščar, ki se blešči v modrih barvah, in je endemit otoka, ki oprašuje rastline in zatira škodljivce, zato je ključen za tamkajšnji ekosistem, je ogrožen. Grožnjo pa mu predstavljajo invazivne kače in vedno več odpadkov na priljubljenih turističnih točkah.

Prva obsežna raziskava ekosistemov 50 do 200 metrov pod morsko gladino Cipra razkriva bogato morsko življenje, območje je dom tudi številnim zaščitenim vrstam. Raziskovalce pa skrbijo sledi človekovega onesnaževanja, kot so plastični odpadki in ribiške mreže, ki ogrožajo ta občutljiva in počasi obnovljiva morska območja.

Uničene ali poškodovane planinske poti, gozdne vlake, travniki in druge površine, poškodovana vegetacija, stres za divjad zaradi hrupa ... Vse to so negativne posledice vedno večjega števila motornih vozil v naravi. S povečevanjem obiskovalcev se povečuje pritisk na naravo in vznemirja živali. Ko se boste naslednjič odpravili v naravo, nikar ne pozabite, da ima vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju številne škodljive posledice.

Že zmerno segrevanje Sredozemskega morja bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo morskim ekosistemom, opozarjajo znanstveniki. Grožnjo sredozemlju pa ne predstavlja le višja temperatura temveč tudi druge posledice globalnega segrevanja – zakisljevanje in dvig morske gladine. Vse to predstavlja tveganje za biotsko raznovrstnost in ribje populacije.

Obeležujemo Mednarodni dan čistega zraka za modro nebo. Slovenci glede na ugotovitve Evropske agencije za okolje v večjih mestih ne dihamo preveč čistega zraka. Medtem ko so med prvo dvajseterico lestvice evropskih mest z največjo kakovostjo zraka prevladujejo finska, švedska, norveška mesta, pa se Slovenija z Ljubljano in Mariborom uvršča na 709. in 589. mesto od skupno 761 mest na lestvici.

Nenavaden ulov na Pelješcu. Slovenci so s podvodno puško ulovili papagajko. Gre za eksotično ribo, ki živi v bolj toplih morjih. Zdaj pa se zaradi vse bolj toplega morja vse pogosteje pojavlja tudi v severnem Jadranu. In ni edina, zaradi vedno toplejšega morja se v jadranskem morju krepita pojava tropikalizacije in bioinvazije.

Največja ledena gora na svetu A23a, ki se trenutno razteza na površini večji od Londona, je po 40 letih začela z razpadanjem. To bo hitro in najverjetneje ne bo predstavljajo grožnje ekosistemu, bo pa pomenilo začasno grožnjo ladijskemu prometu, svarijo znanstveniki. Pred tem so se sicer bali, da bo trčila v odmaknjeni otok in ogrozila populacije pingvinov, a se to ni zgodilo.

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Lev Blondie je nič hudega sluteč živel v prostranem naravnem parku v Zimbabveju. Bil je plemenski samec v najboljših letih. Veličastna žival je nosila tudi ovratnico, ki je dokazovala, da je Blondie del raziskovalnega projekta. A Blondie je kljub svojemu statusu sodelujočega v raziskavi padel pod streli lovca na trofeje. Ta ga je zvabil iz zaščitenega območja na lovišče, kjer ga je pokončal. Blondie, ki je tako prehitro zaključil svoje življenje, je bil samec v najboljših letih. Uboj leva, ki je bil del znanstvene raziskave v Zimbabveju, je sprožil gnus in neodobravanje zaščitnikov živali in številnih znanstvenikov.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.

Ste tudi vi opazili, da je vaša nakupovalna košarica vedno dražja? Poleg drugih dejavnikov na podražitve vplivajo tudi ekstremni vremenski dogodki. Suša, neurja in ekstremni vremenski dogodki poganjajo cene hrane tudi v Evropi.

V zadnjem času znanstveniki rešitev za skladiščenje toplogrednega ogljikovega dioksida iščejo tudi na morskem dnu, morska trava je namreč celo bolj učinkovita v boju proti ogljikovemu dioksidu kot deževni gozdovi. Zato so na Nizozemskem prišli na idejo o farmah morske trave, ki bi lahko imele dolgoročen pozitiven vpliv na ekosistem in prilagajanje na podnebne spremembe. Julija so zabeležili prvo žetev iz tovrstne zelene morske farme North Sea Farm 1.

Zahodni Balkan se bori s hudo sušo. Na gori v jugovzhodni Srbiji je brez vode ostalo več kot 1000 krav in konj, zaradi česar so oblasti morale tja izredno prepeljati nujne zaloge. Naši kmetje se ne spomnijo tako slabega in težkega leta, opozarjajo.

So morske glive novo orožje v boju proti podnebni krizi? Znanstveniki na Havajih imajo na prvi pogled nekoliko nenavadno rešitev za boj v plastični krizi. Vrsto morskih gliv trenirajo, da bi razvile apetit za oceansko plastiko. In, kot kažejo prvi rezultati, imajo raziskovalci dober razlog za optimizem.

Medtem ko rjaveče ladje iz prve in druge svetovne vojne dobe propadajo na morskem dnu, njihov strupeni tovor predstavlja pereče a pogosto spregledano okoljsko tveganje. Potopljene vojne ladje so namreč ekološke bombe na dnu naših oceanov, opozarjajo strokovnjaki.

Znanstveniki ne počivajo v misiji iskanja zelenih virov energije. Zdaj je ekipa singapurskih znanstvenikov eksperimentirala z dežnimi kapljicami. In iz vodnih kapljic, ki podobno kot dež padajo skozi cev, jim je uspelo ustvariti energijo.

Ena izmed nedavnih raziskav opozarja, da je nujno treba dodatno raziskati vpliv krem za sončenje na morsko življenje. Kemična zaščita za našo kožo ima lahko namreč visoko okoljsko ceno. Kemične spojine oziroma filtri, ki blokirajo UV-žarke, lahko, kot kažejo prve ugotovitve, povzročijo beljenje koral in zmanjšanje plodnosti rib, so ugotovili raziskovalci.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.