Ekologija

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo naši naravi, saj izpodrivajo domače rastline in živali. Prostovoljci so se ponovno lotili njihovega odstranjevanja po vsej državi. S tem, da na vrtove ne sadimo tujerodnih vrst, z zavedanjem problematike in skupnim delovanjem lahko pripomoremo k ohranjanju naše edinstvene biotske raznovrstnosti.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

Oblasti v Parizu želijo reki Seni podeliti pravno subjektiviteto, ki posamezniku ali pravnemu subjektu omogoča, da v okviru pravnega reda postane nosilec pravic in obveznosti. S to potezo želijo doseči, da bi lahko svetovno znano reko branili v morebitnih pravnih postopkih in bolj učinkovito zaščitili njen občutljivi ekosistem.

Znanstveniki svarijo, da so številni svetovni ledeniki obsojeni na propad. Zemeljski plaz, ki je ta teden zasul večji del švicarske vasi, je nov opomnik in pričevalec podnebnih sprememb. Te so namreč glavni krivec za taljenje ledenikov po svetu. Znanstveniki opozarjajo, da se ledeniki od Alp in Andov do Himalaje in Antarktike dobesedno sesedajo.

Vode ob obali srednjega in severnega Jadrana je v začetku maja prizadelo močno cvetenje alg. Razmnoževanje alg, ki je morsko vodo obarvalo v zeleno, je najverjetneje posledica višjih temperatur morja od povprečja in nedavnih močnih padavin, ki so povečale odtok rek v morje, so sporočili iz vesoljskega opazovalnega progama Evropske Unije Copernicus. Vse več raziskav intenzivnost cvetenja povezuje s podnebnimi spremembami.

Znanstveniki na odpravi Ocean Census na krovu plovila Falkor so se razveselili številnih novih odkritij v skrivnostnih globinah oceana. Med drugim so odkrili številne nove vrste in raziskali najgloblji jarek v Južnem oceanu. Med ekspedicijo so raziskovalci odkrili prave naravne zaklade, ki so bili doslej skriti človeškemu očesu. Našli so pisane koralne vrtove, hidrotermalne vrelce in številne nove vrste koral, spužev, polžov, ježkov in morskih zvezd.

Tropski gozd po svetu izginja z osupljivo hitrostjo: lani je vsako minuto izginilo območje tropskega deževnega gozda v velikosti 18 nogometnih igrišč, kar je največ v zadnjih najmanj 20 letih, ugotavlja poročilo Global Forest Watch. Glavni razlog za krčenje tropskih gozdov so bili tokrat prvič požari, znova se slabšajo tudi razmere v Braziliji.

Se še spomnite, da je bilo vetrobransko okno nekoč polno žuželk, ki so kazile pogled na cesto? Tega se večinoma spominjajo starejši, saj danes tega pojava praktično ni več, ker je žuželk bistveno manj kot nekoč. To je zaskrbljujoče, upad pa beležijo tudi druge rastlinske in živalske vrste, opozarjajo znanstveniki. Ob svetovnem dnevu biodiverzitete opozarjamo na pomembnost in ogroženost biotske pestrosti našega planeta - naravnega bogastva brez katerega človeštvo ne more preživeti.

Na svetu obstaja okoli 60 vrst morskih trav, samo štiri vrste pa izvorno uspevajo v Evropi – in prav vse najdemo tudi v slovenskem morju. Med najbolj posebnimi je t. i. pozejdonka, ki je marsikje v Sredozemskem morju že izginila, pri nas pa se je ohranila na kilometer dolgem in 50 metrov širokem pasu od Žusterne proti Izoli. Ob manjši zaplati pri Gradežu, naj bi bilo to tudi edino rastišče pozejdonke v Tržaškem zalivu. Morski travniki so na splošno pokazatelj dobre kakovosti obalnega morja ter so pomemben habitat za številne organizme, zato jim nekateri rečejo kar "vrtec za morske živali". Žal pa imajo kopalci do morske trave pogosto negativen odnos, ogrožajo pa jo tudi odpadki, ki prekrivajo morsko dno.

Krivolovci v Južni Afriki so v prvih treh mesecih tega leta ubili več kot 100 nosorogov, večino v nacionalnih parkih. To kaže, da boj za zaščito ene najbolj znanih kritično ogroženih vrst, še zdaleč ni končan. Največjo grožnjo za nosoroge predstavlja krivolov, ki ga poganja povpraševanje potrošnikov po nosorogovih rogovih predvsem v Aziji.

Raziskava danske potrošniške organizacije je pokazala zaskrbljujočo raven PFAS, znanih kot 'večne kemikalije', v nepremočljivih jaknah, kupljenih prek spleta. Te snovi, ki so povezane z zdravstvenimi tveganji, so pogosto prisotne v tekstilu in drugih izdelkih. Potrošniške organizacije pozivajo k previdnosti pri nakupih in opozarjajo na potrebo po boljši regulaciji teh škodljivih kemikalij.

Kamere so ujele ganljiv prizor. V srbskem naselju Kotlujevac, območje je ujelo hudo neurje, je padala za jajce debela toča. Moč narave je prizadela tudi gnezdo štorklje z novorojenimi mladiči. Mama štorklja je takoj odreagirala in s svojimi perutmi zaščitila svoje mladiče. Lokalni mediji so štorkljo poimenovali 'mama Pogum'..

150 mini jaht, katamaranov, glasnih party ladij in ostalih vozil na dan onesnažuje ranljivi zaliv. Nekoč nedotaknjena uvala Krknjaši, zaliv, ki ga zaradi vabljive modre barve, poznajo tudi pod imenom Plava laguna na hrvaškem otoku Drvenik Veli, je ogrožena. Tako na pomoč kličejo domačini, ki so zagnali peticijo za zaščito obale, ki je zagotovo ena izmed naravnih draguljev pri naših južnih sosedih. 1500 obiskovalcev na dan je odločno preveč za ranljiv ekosistem tega hrvaškega modrega bisera, opozarjajo.

V prestolnici lahko na nekaterih delih že opazimo invazivno tujerodno hrastovo čipkarko, ki se je lani razpasla po skoraj celi državi. So njeno prisotnost opazili tudi pristojni? Pri delu na terenu posamezne osebke hrastovih čipkark že lahko opazimo, bolj množičen pojav pa pričakujemo v prihodnjih tednih, ko se bodo hrasti dokončno olistali, pojasnjujejo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Je pa pričakovati podobno množičen pojav kot lani, ocenjujejo. Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca.

Se bojite morskih psov? Znanstveniki so zdaj tudi uradno potrdili, da se oni prav tako bojijo vas. Ljudi tako včasih napadejo v samoobrambi, ugotavljajo. To je prvič, da je bila samoobramba pri morskih psih podrobno dokumentirana. Kot poudarjajo raziskovalci je zmotno, da se vsak ugriz morskega psa označi kot napad.

Znanstveniki so sporočili dobro novico. Populacije ogroženih morskih želv se v več kot polovici sveta obnavljajo, so navdušeni. Po podatkih nove globalne raziskave se populacije ogroženih morskih želv obnavljajo v večini krajev po svetu.

Pod turkiznimi vodami svetovnih oceanov se skrivajo žalostne podobe. Grebeni, ki so nekoč spominjali na pisane podvodne deževne gozdove, so opustošeni. Beljenje koral oziroma t.i. deževnih podvodnih gozdov je zajelo kar 84 % oceanskih grebenov. Gre za najbolj intenziven pojav beljenja koral v zgodovini doslej, opozarjajo znanstveniki. 'Če ne ustavimo segrevanja, bo naša generacija priča izumrtju Velikega koralnega grebena,' so pesimistični.

Pretresljive podobe gore oblačil, ki jih nenehno naplavlja na plažo v Gani, kažejo na visoko ceno sicer cenene hitre mode. Ogromni kupi odvrženih oblačil preplavljajo plažo v Akri, glavnem mestu Gane, ki je eno izmed mest, ki ga imenujejo pokopališče oblačil. Sem so pripotovala na tisoče kilometrov dolgo pot z druge strani sveta. A to ni edino smetišče oblačil iz razvitega sveta. Pot zavrženih oblačil se namreč nadaljuje daleč od naših oči, številna pristanejo na pokopališčih oblačil, na trgih in tržnicah globalnega juga, ali pa zgorijo v sežigalnicah.

"Vsi si želimo lep vrt s cvetočimi in zdravimi rastlinami ter dobrim pridelkom. Ko posegamo po hitrih rešitvah in pripomočkih za hitrejšo rast, pa si lahko ustvarimo nove težave, ki na vrt prinesejo tudi invazivne tujerodne rastline," opozarjajo v projektu LIFE OrnamentalIAS. Pripravili so nekaj koristnih nasvetov, kako se lotiti spomladanskega urejanja vrta, da bo dobro za naše zdravje in naravo.