Naslovnica

V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani je v vsakem letnem času zanimivo. Tokrat izpostavljajo kralja agav, ki je ob 215-letnici Botaničnega Vrta UL v polnem cvetu. Ravno visoka vročina, ki smo ji priča v teh dneh, je spodbudila cvetenje agav, rastlin, ki v Botaničnem vrtu le redko zacvetijo. Te dni so se tako bujno razcveteli skoraj že vsi cvetovi.

Ena izmed nedavnih raziskav opozarja, da je nujno treba dodatno raziskati vpliv krem za sončenje na morsko življenje. Kemična zaščita za našo kožo ima lahko namreč visoko okoljsko ceno. Kemične spojine oziroma filtri, ki blokirajo UV-žarke, lahko, kot kažejo prve ugotovitve, povzročijo beljenje koral in zmanjšanje plodnosti rib, so ugotovili raziskovalci.

Suša deset milijonov ljudi po vsem svetu potiska na rob lakote. To je napoved globalne krize, ki se s podnebnimi spremembami hitro poglablja, so črnogledi znanstveniki. Več kot 90 milijonov ljudi v vzhodni in južni Afriki se sooča s hudo lakoto po rekordni suši. Na mnogih območjih je suša povzročila obsežno propadanje pridelka in pogin živine. V Somaliji četrtino prebivalstva zdaj ogroža lakota, vsaj milijon ljudi pa je bilo zaradi ekstremnih vremenskih razmer razseljenih.

Evropa se še vedno kuha pod vročinsko kupolo. Ekstremna vročina, ki je že junija ukleščila staro celino, je simptom podnebne krize, opozarjajo strokovnjaki. Ti opozarjajo, da so v nebo vzpenjajoče se temperature postale nova norma. Svet se bo moral naučiti živeti z vročinskimi valovi, ki bodo v prihodnje še bolj pogosti in intenzivni, so ta teden opozorili v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO).

Karta temperatur Sredozemskega morja je rdeča. Znanstvenike skrbi intenzivni morski vročinski val, ki ima lahko številne posledice za morsko življenje. Tako močni in vztrajni morski vročinski valovi bi lahko v prihodnosti uničili življenje v Sredozemskem morju, se bojijo.

Zaradi vse močnejšega segrevanja oceanov bi se lahko populacije meduz razširile vedno bolj proti poloma, svari nova raziskava. Podnebne spremembe ogrožajo številne morske organizme, a številnim vrstam meduz toplejša voda ustreza, ugotavljajo.

Si radi privoščite morsko hrano? Pa ste pri tem pozorni, za kakšno se odločite? Izbira rib na jedilniku namreč ni le vprašanje okusa, temveč tudi ohranjanja morskih ekosistemov. Naše odločitve glede vrste rib, ki jih uživamo, imajo lahko pomembne posledice za zdravje morja in ribje populacije. Preverite nekaj trajnostnih nasvetov, kako uživati v okusu morja in hkrati pripomoči, da bodo v njem še dolgo plavale ribe in ostali morski sadeži.

Ekstremna vročina postaja vse večji javnozdravstveni problem, ki presega vpliv naravnih katastrof, kot so poplave, potresi in orkani skupaj. Študija Swiss Re opozarja na naraščajoče število smrtnih žrtev in negativne posledice na infrastrukturo, gospodarstvo ter zdravstveni sistem.

Svetovna organizacija za varstvo narave WWF opozarja, da je nujno treba zaščititi sredozemske travnike z morsko travo pred škodo, ki jo povzroča sidranje plovil. Samo lani je bilo zaradi sidranja plovil namreč neposredno kar prizadetih 50.000 hektarjev morske trave pozejdonka. Ta pa je izrednega pomena, saj travniki te morske cvetnice delujejo kot orožje proti podnebni krizi.

Velika Britanija je zaradi okoljskih posledic prepovedala e-cigarete za enkratno uporabo, saj na odlagališčih končajo ogromne količine dragocenih kovin in povzročajo onesnaževenje. Prepoved vključuje tako trgovine kot spletno prodajo, s čimer želijo zmanjšati vpliv teh izdelkov na okolje in zaščititi vodne vire.

Žalostna novica iz slovenskega morja. Pred dnevi smo izgubili še eno zaščiteno morsko želvo, glavato kareto, najdeno v Kopru, ki je podlegla posledicam poškodb. Imela je poškodbe na glavi in plavutihh, kar je žal pogosta posledica trkov s čolni ali zapletanja v ribiške mreže. Društvi AniMa poziva k bolj učinkoviti obravnavi prostoživečih živali v stiski. Kot trdijo, poškodovana želva ni imela možnosti preživetja, saj v Sloveniji ni ustreznih kapacitet za nujno oskrbo takšnih živali.

Dagnje oziroma klapavice so školjke, ki se v našem okolju najpogosteje znajdejo na krožnikih. Že od nekdaj so prisotne v naši prehrani, so lahko dostopne, okusne in polne hranljivih snovi. Gojijo jih tako v slovenskem kot hrvaškem morju. A kot opozarjajo na hrvaškem Inštitutu za oceanografijo in ribištvo, tem školjkam v Sredozemlju grozi nevarnost. V zadnjih letih smo priča vse pogostejšim pojavom množičnega pogina školjk v Jadranu in širše v Sredozemlju, opozarjajo.

Intenzivni vročinski valovi terjajo vedno več smrtnih žrtev. Po svetu, pa tudi v Evropi, je davek vročine vedno večji. Kako vročina vpliva na naše zdravje in zakaj je lahko smrtno nevarna?

Raziskovalce v Južni Afriki je presenetil gekon, ki se je pred očmi sveta skrival več kot 30 let. Znanstveniki so menili, da je izumrl, nekateri celo niso verjeli, da je kadarkoli živel in da je njegov obstoj le mit. Zdaj so navdušeni nad malim plazilcem, ki se je znova pojavil.

Vlažni robčki in baloni so med desetimi najpogostejšimi plastičnimi odpadki za enkratno uporabo, s katerimi so posejane evropske plaže. Španija se je odločila, da bo prepovedala metanje vlažnih robčkov v stranišče in balone za enkratno uporabo. Nadejajo se, da bodo tako zaščitili svoje reke in morja pred onesnaženjem s plastiko.

Nova evropska pravila naj bi omogočila, da bomo lahko potrošniki svoj telefon obdržali dlje časa. Nova pravila bi prinesla tudi okoljske koristi in manj elektronskih odpadkov. Ob tem, da bodo pametni telefoni in tablice imeli daljšo življenjsko dobo baterije in jih bo mogoče lažje razstaviti za popravilo, bodo potrošnikom najmanj sedem let po nakupu dostopna navodila za popravilo in rezervni deli. Prav tako bo moral vsak proizvajalec zagotoviti nadgradnje programske opreme in operacijskega sistema za vsaj pet let, so novosti strnili v Zvezi potrošnikov Slovenije.

V Postojni po novem živi tudi mali Nemo. Z odprtjem izobraževalnega centra Neotropica smo namreč tudi v Sloveniji dobili prvi pravi tropski koralni greben, k nam se je "preselil" tudi del Amazonskega deževnega gozda s tropsko reko, v kateri med drugim prebiva "dinozavrska riba". Namen centra je ljudem približati "pljuča sveta" in tropske ekosisteme ter opozoriti na dejstvo, da so ti zaradi človeškega delovanja vse bolj ogroženi.

Invazivne tujerodne vrste predstavljajo resno grožnjo naši naravi, saj izpodrivajo domače rastline in živali. Prostovoljci so se ponovno lotili njihovega odstranjevanja po vsej državi. S tem, da na vrtove ne sadimo tujerodnih vrst, z zavedanjem problematike in skupnim delovanjem lahko pripomoremo k ohranjanju naše edinstvene biotske raznovrstnosti.

Morski konjički. Ta skrivnostna in očarljiva bitja so vedno bolj ogrožena zaradi krivolovcev in nezakonite trgovine z divjimi živalmi. Ta je po zadnjih ocenah vredna okoli 20 milijard evrov. Številne morske konjičke pa predvsem zato, ker so cenjeni v tradicionalni kitajski medicini, čaka tragična usoda.

"Kot veliki družini s petimi otroki nam je zelo pomembno, da se lahko ceneje oskrbimo tudi z ekološko hrano," pripoveduje Mateja. S svojima hčerkama se je zato udeležila soobiranja sibirskih borovnic v Savinjski dolini. Sooskrbovalnica Desetinka združuje kmete, ki potrebujejo pomoč pri obiranju, in obiralce, ki si želijo ugodneje do domače pridelane hrane. Obiralcu v zameno za pomoč kmetu ostane desetina pridelka, ki ga je obral. Tako so zadovoljni vsi. Obiralcem je pomembno tudi to, da spoznajo pridelovalca in da se prepričajo, od kje je hrana, ki jo bodo zaužili.