Naslovnica

Znanstveniki opozarjajo, da izpostavljenost visokim temperaturam povzroča dolgotrajno škodo za zdravje milijard ljudi. Ponavljajoča se izpostavljenost vročinskim valovom namreč pospešuje staranje ljudi, je pokazala nova študija. Vpliv je v veliki meri primerljiv s škodo, ki jo lahko na zdravje povzročijo kajenje, uživanje alkohola, slaba prehrana ali omejena telesna vadba, svarijo raziskovalci.

Antarktika, eden nekoč najbolj nedotaknjenih kotičkov sveta, je vedno bolj onesnažena. Razlog pa vedno večji človeški ogljični odtis. Nove raziskave namreč kažejo, da je človeška dejavnost močno povečala onesnaženost tega dragocenega in krhkega ekosistema. Turisti se namreč vedno pogosteje odpravljajo po pustolovščine, pri tem pa povzročajo pritisk na ekosistem.

Na lep prazničen dan se je odpravila na sprehod od Seče in Lucije. Odločila se je, da bo vmes pobirala cigaretne ogorke. In v dobrih dveh kilometrih je nabrala kar 3000 cigaretnih ogorkov. Njena objava je sprožila številne odzive, sama pa poudarja, da moramo ljudem najprej dati priložnost, da razumejo, da ogorek, vržen v meteorni jašek, konča v morju ali reki, in da je filter plastika, ki sprošča strupene snovi. V morju se iz njih začnejo v okolje sproščati številne strupene snovi, kot so nikotin, arzen, težke kovine. Poleg tega jih v morju in na obalah živali, kot so ribe, ptice in želve, lahko zamenjajo za hrano. Posledice so zanje lahko usodne.

Število hobotnic, priljubljene delicije na krožnikih, v španskih vodah upada. A povpraševanje po okusnih lovkah, ki se vedno veča, poganja tudi ideje o spornih praksah farm hobotnic v tej mediteranski državi. Znanstveniki opozarjajo, da so tovrstne farme krute do živali, ki veljajo za izjemno inteligentna bitja.

Z neba nad havajskimi gozdovi padajo biorazgradljive kapsule, ki vsebujejo okoli tisoč komarjev. A ne takšnih, kot si jih predstavljamo. Ne gre za krvosese, ampak za komarje, ki ne grizejo. Laboratorijsko so namreč vzgojili samce komarjev, ki niso agresivni. V sebi pa imajo bakterijo, ki preprečuje, da bi divje samice po parjenju z njimi izlegle jajčeca. Namen pa: nadzorovanje populacije invazivne vrste komarjev, ki ogrožajo populacije avtohtonih vrst ptic, ki so ključni opraševalci in raznašalci semen.

V eni od znamenitih dunajskih sosesk so z barvito talno poslikavo popestrili notranje dvorišče, hkrati pa za nekaj stopinj Celzija znižali temperaturo pri tleh. Poslikava je namreč izdelana z inovativnimi premazi, ki odbijajo sončne žarke in s tem znižujejo temperaturo okolja.

Društvo DISORA pod vodstvom Marijane Simonič razvija izobraževalne programe, ki temeljijo na naravi, umetnosti in notranjem razvoju. Skozi knjige, delavnice in osebna srečanja odpira prostor za razmislek, čutenje ter bolj zavesten odnos do sebe in sveta.

Žalostni prizori. Namesto obarvanih podvodnih prizorov, mrtve korale. Deli najbolj znanega koralnega grebena na svetu so doživeli najhujši letni upad, odkar znanstveniki beležijo podatke. Po letih okrevanja slikovitega koralnega grebena in dobrih novic raziskovalcev, ki si prizadevajo za dobrobit dragocenega grebena, so številni vremenski dejavniki povzročili, da se je odstotek površine grebena, prekritega z živimi koralami, močno znižal.

Ljubljanski botanični vrt skrbi za potomce edinih dreves, ki so preživela eksplozijo atomske bombe iz Hirošime. Že leta 2013 so iz semen dveh preživelih vrst ginka slovesno posadili drevesa, ki so jih poimenovali drevesa miru. Uspešno so vzklila in čakajo, da bodo dovolj zrasla, da bodo dobila 'stalno prebivališče'.

Oblasti v Indiji so se domislile novega varčevalnega ukrepa. Da bi prihranili elektriko, predlagajo omejitev najnižje temperature na novih klimatskih napravah. Minister za energetiko je tako predlagal novo pravilo, ki zahteva, da imajo klimatske naprave, ki se prodajajo v državi, termostate, ki jih je mogoče nastaviti najmanj na 20 stopinj Celzija. Trenutno je najnižja nastavitev 17 stopinj Celzija. Odzivi na predlog so mešani.

Hrvaški znanstveniki so na skoraj dva metra dolgega sinjega modrega morskega psa namestili satelitski oddajnik. Ta bo strogo zaščiteno vrsto v okviru raziskav vrst morskih psov v Jadranu spremljal pol leta. Po tem si znanstveniki obetajo, da bo oddajnik prinesel dragocene podatke o doslej slabo raziskanem gibanju tega veličastnega morskega bitja v sredozemskih vodah.

Vsak dan s traktorji odstranijo tudi do 78 ton agresivne invazivne morske trave. Potem ko smo poročali, da hrvaškem morju grozi invazivna alga, tudi iz španske obale poročajo o zaskrbljujočem pojavu. Kupi na tisoče ton agresivne invazivne morske trave iz Azije se kopičijo na obalah Gibraltarja in na jugu Španije. Okoljevarstveniki se bojijo, da gre za veliko grožnjo biološki pestrosti regije.

Lev Blondie je nič hudega sluteč živel v prostranem naravnem parku v Zimbabveju. Bil je plemenski samec v najboljših letih. Veličastna žival je nosila tudi ovratnico, ki je dokazovala, da je Blondie del raziskovalnega projekta. A Blondie je kljub svojemu statusu sodelujočega v raziskavi padel pod streli lovca na trofeje. Ta ga je zvabil iz zaščitenega območja na lovišče, kjer ga je pokončal. Blondie, ki je tako prehitro zaključil svoje življenje, je bil samec v najboljših letih. Uboj leva, ki je bil del znanstvene raziskave v Zimbabveju, je sprožil gnus in neodobravanje zaščitnikov živali in številnih znanstvenikov.

Prebivalci španske Barcelone se bojijo, da so dnevom poležavanja na njihovih plažah šteti dnevi. Brezskrbno preživljanje počitnic ob grajenju peščenih gradov generaciji otrok, ki se še niso rodili, morda ne bo več predstavljivo. Oblasti svarijo, da nevihte in dvig morske gladine, ki jih povzročajo podnebne spremembe, erodirajo umetne plaže v priljubljeni Barceloni, morje pa vsako leto pogoltne dele obale. V primerjavi z naravnimi obalami umetne plaže erodirajo hitreje. Obala Montgata pa erodira še posebej hitro.

Znanstveniki so zaskrbljeni nad dogajanjem na Antarktiki. Poleg rekordnega taljenja ledu nova študija kaže, da bi lahko taljenje ledene plošče Antarktike povečalo vulkansko aktivnost pod površjem. To pa ni dobra novica. Kot opozarjajo, bi ta proces lahko ustvaril počasno povratno zanko: taljenje ledu povzroči več vulkanskih izbruhov, ki nato proizvajajo toploto, ki še pospešuje taljenje ledu.

Mednarodna kolesarska štafeta za podnebno pravičnost je uspešno prečkala Slovenijo in svojo pot nadaljuje čez Italijo in naprej do zaključka v Braziliji. Zaradi dolžine poti ter števila udeležencev je to tudi uraden poskus za Guinnessovo knjigo rekordov.

Ornitologi so zabeležili največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev štorklje doslej. Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala. Milejše zime ji omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji, so sporočili iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic DOPPS. Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati. Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme, ki prinašajo nove nevarnosti za to črno-belo ptico.

Na slovenski obali poteka prav posebna operacija. Poimenovali so jo slastna invazija. Tudi pri nas sta se namreč začeli širiti požrešna modra rakovica in riba skakavka. To je agresivna plenilska riba z močnimi zobmi. V Sredozemlju napada predvsem manjše pelagične, vendar tudi ostale ribe in lahko povzroča škodo v ribolovnih orodjih, tako da pregrizne mreže, poškoduje ulov. Ti, kot se je izkazalo v tujini, pomenita grožnjo nekaterim domačim vrstam. A zoperstavili se jima bodo na prav poseben način. Modra rakovica in skakavka bosta pristali v brodetu, na krožnikih skupaj s fuži, v polpetih ...

Hrvaški raziskovalci opozarjajo pred zelo invazivno rjavo algo, ki se je razrasla na območju Visa, predvsem okoli Komiže. Stanje na tem območju je katastrofalno, poudarjajo. Bojijo se, da bi se lahko razširila na Šolto in Kornate. Njena prisotnost pa lahko pomeni propad podvodne biotske raznovrstnosti, opozarjajo. V Sloveniji te vrste ni, prav tako tako pri nas trenutno ni alg, ki bi predstavljale nevarnost za ekosistem Tržaškega zaliva, pa pojasnjujejo slovenski morski biologi.

Znanstveniki svarijo, da je onesnažen zrak tihi ubijalec. Na sodiščih pa se znajde vedno več primerov, povezanih z okoljem in zdravjem. Prelomna odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) bi lahko odprla pot za nove primere in bi lahko pomenila prelomnico v mednarodnem podnebnem pravu. V precedenčnem mnenju so namreč zapisali, da je "čisto, zdravo in trajnostno okolje" človekova pravica. Kršitve mednarodnih obveznosti na področju boja proti podnebnim spremembam pa predstavljajo protipravno ravnanje.